ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM - PDF

Description
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anže Ulčar Mentorica: red. prof. dr. Mirjana Ule ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM Diplomsko delo Ljubljana, 2006 II ZAHVALA Zahvaljujem

Please download to get full document.

View again

of 26
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

Industry

Publish on:

Views: 20 | Pages: 26

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anže Ulčar Mentorica: red. prof. dr. Mirjana Ule ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM Diplomsko delo Ljubljana, 2006 II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Mirjani Ule za vsestransko pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij, Anji in vsem najbližjim za podporo v času študija. III 1 UVOD DEFINICIJE IN RAZVOJ ZVEZDNIŠTVA Teoretični pogledi na pojem zvezdništvo ROJEKOVA DELITEV DEFINICIJ ZVEZDNIŠTVA Subjektivizem Strukturalizem Poststrukturalizem OSTALE DEFINICIJE ZGODOVINSKI RAZVOJ ZVEZDNIŠTVA Družbene spremembe Pojav množičnih medijev Hollywoodski zvezdniški sistem MNOŽIČNI MEDIJI, ŠPORT IN ZVEZDNIŠTVO RAZVOJ MNOŽIČNIH MEDIJEV IN REPREZENTACIJA ŠPORTA V NJIH Tiskani mediji Cigaretne kartice Kino Radio Televizija Internet in videoigrice MEDIJA, KI STA USTVARILA SODOBNEGA ŠPORTNEGA ZVEZDNIKA Tabloidi Naročniška televizija ŠPORT IN ZVEZDNIŠTVO RESNIČNOST ALI PODOBA EKONOMSKE RAZSEŽNOSTI ŠPORTNIH ZVEZDNIKOV PREDNOSTI ŠPORTA IN ŠPORTNIH ZVEZDNIKOV V OGLAŠEVANJU ZVEZDNIK KOT BLAGOVNA ZNAMKA RAZKAZOVALNA POTROŠNJA ZVEZDNIŠTVO KOT NADOMESTEK DRUŽBENIH STRUKTUR V ZATONU ZVEZDNIŠKA KULTURA SODOBNA OBLIKA RELIGIJE... 36 IV 4.2 ZVEZDNIKI KOT NASLEDNIKI PLEMSTVA POMEN OSEBNIH LASTNOSTI IN SPOSOBNOSTI PREDSTAVE IN DEJANJA ŠPORTNIKOV NA NJIHOVEM PRIMARNEM PODROČJU ZADNJA TDNJAVA MOŠKOSTI KARIZMA TRDNOST IZGLED ODNOS DO HOMOSEKSUALCEV IN ŽENSK ŠTUDIJA PRIMERA PREDSTAVITEV PRIMERA PREKLETSTVO IN BLAGOSLOV MNOŽIČNIH MEDIJEV DAVID BECKHAM, BECKHAM, BECKHAM 07, BECKHAM 23, DB BECKHAM IN KLUBI ODNOSI BLAGOVNIH ZNAMK POSH & BECKS DAVID BECKHAM V OGLAŠEVANJU VLOGA POTROŠNJE BECKHAM V BOŽJI SLUŽBI NOVA KRALJEVA DRUŽINA BECKS NA NOGOMETNEM IGRIŠČU PRAVI MOŠKI KARIZMATIČNOST DAVIDA BECKHAMA NOVE OBLIKE REPREZENTACIJE TRDNOSTI ZRCALCE, ZRCALCE BECKHAM, NJEGOVE ŽENSKE IN GEJI DA, PRAVI MOŠKI SKLEP LITERATURA... 89 Anže Ulčar: ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM 1 1 UVOD Slavni športniki so že od nekdaj simbol trdega dela, truda in poguma, s katerimi so uspeli v visoko tekmovalnem okolju. Navajeni smo jih gledati na malih zaslonih in brati v časopisih o njihovih veličastnih zadetkih, predstavah, obrambah, svetovnih rekordih. Vse pogosteje pa se začudimo, ko jih videvamo v nekih za športnika popolnoma nekarakterističnih kontekstih oziroma smo se čudili. Navadili smo se športnih zvezdnikov, ki se družijo z igralci in pop zvezdniki, nas nagovarjajo iz oglasnih sporočil, pišejo avtobiografije že pri dvajsetih, nastopajo v filmih in avtobiografskih dokumentarcih, njihove zveze, ljubezenske afere in škandali pa polnijo rumene medije. Sodobni športni zvezdnik postaja vse bolj podoben zvezdnikom nasploh. So zato krive spremembe v športu, njihovi osnovni dejavnosti? Ali pa so se iz različnih razlogov spremenili osebnostno? Deloma drži oboje in oboje je imelo svoj vpliv na oblikovanje sodobnega športnega zvezdnika. Toda ključni razlog leži v širšem okolju. V današnji fragmentirani družbi posameznikov so množični mediji postali ključni prenosnik socializacijskih signalov. O moralnosti in etičnosti vse večjega zamegljevanja meja med novicami, članki, reportažami in intervjuji na eni, ter oglaševanjem na drugi strani, na tem mestu ne kaže razpravljati. Toda dejstvo je, da so zvezdniki postali eden izmed pomembnih dejavnikov dodane vrednosti, ki jih iščejo oglaševalci in mediji v močno konkurenčnem okolju, po drugi strani pa so s svojo vzorniško funkcijo eni izmed pomembnejših faktorjev socializacije. To mešanje vlog v današnji potrošniški družbi ni naključje, je pa redko tako neprepoznavno. Mediji se zavedajo teh prednosti zvezdnikov, ki so še posebej močne in številne med športniki, in jih zato aktivno ustvarjajo. Da, ustvarjajo in ne iščejo. Trdimo, da so množični mediji ustvarili sodobnega športnega zvezdnika. Seveda ta proces ni linearen in enosmeren. Vse večja komercializacija družbe je pripeljala do dejstva, da je tudi v samem športu zaslužek postal pomembnejši od tekmovalnega Anže Ulčar: ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM 2 uspeha. Tako si bomo po kratkem teoretičnem uvodu v prvem poglavju, v drugem pogledali rezultate medsebojnega vpliva medijev, športa in športnih zvezdnikov. Pomembna vloga posameznih zvezdnikov in delovanje na trgu dobrin in storitev je njihove podobe oblikovalo v blagovne znamke, ki lahko svoje lastnosti projicirajo na druge, človeške blagovne znamke in blagovne znamke dobrin, ter si vzajemno dvigujejo vrednost. O tem več v tretjem poglavju. Tolikšna indosantska moč športnih zvezdnikov nam pove veliko o njihovi družbeni moči. V četrtem poglavju bomo govorili o procesih sprememb v sodobni družbi in poskušali ugotoviti do kolikšne mere so zvezdniki prevzeli vlogo religije in plemstva. Kljub naši trditvi, da so mediji ključen pogoj razvoja sodobnega športnega zvezdnika, pa ta seveda ni zadosti. Osebnostne lastnosti in še posebej kvaliteta predstav na njihovem primarnem področju delovanja so dejavniki, ki omogočajo diferenciacijo posameznikov in posledičen dvig redkih izbrancev nad ostale. Trdimo, da so osebnostne lastnosti in sposobnosti posameznikov tiste, ki razlikujejo med zvezdniki in nekatere izmed njih naredijo največje med največjimi. Predpostavke naloge so: Rezultat je osnova športnega zvezdništva, vendar to samo po sebi ne zadostuje. Mediji iz športnikov naredijo javne osebnosti. Športniki postanejo zvezdniki, šport pa spektakelski show-bussines . V študiji primera David Beckham bomo uporabili metodo analize vsebin medijskih tekstov o tem zvezdniku in poskušali dokazati medijsko ustvarjene globalne razsežnosti fenomena David Beckham, ki svoje lovke razširja na številna področja sodobne kulture, ki s športom nimajo nobene veze. Anže Ulčar: ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM DEFINICIJE IN RAZVOJ ZVEZDNIŠTVA Teoretični pogledi na pojem zvezdništvo Kot ugotavljata že Andrews in Jackson, v zelo pomembnem slovarju kulturnih terminov Keywords: A Vocabulary of Culture and Society, avtorja Raymonda Williamsa, iz leta 1976, ni definicije besede celebrity (v Andrews in Jackson 2001, 1). Kaj to pomeni? Ali je zvezdništvo res postalo dovolj pomemben dejavnik naše družbe in kulture šele v zadnjih tridesetih letih ali se pred tem preprosto nismo zavedali njegovega obstoja oziroma natančneje pomena!? Verjetno oboje. Kot bomo poskušali dokazati pozneje, je koncept zvezdništva, kot ga poznamo danes, pogojen s pojavom množičnih medijev, predvsem televizije. Vrhunec svojega razvoja in vpliva na družbo je slednja doživela prav v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Po drugi strani pa se ni mogel razviti čez noč, saj bomo kasneje pokazali, da že dalj časa obstajajo nekakšne predhodne oblike koncepta zvezdništva. Te so šele s pojavom kulturnega impresarija (Rojek 2001, 129) in kulturnih posrednikov (Rojek ), ki skupaj predstavljajo zvezdniško industrijo (Andrews in Jackson 2001, 4), postale to, kar pod angleškim pojmom celebrity razumemo danes in je Daniel Boorstin (1992) poenostavljeno opisal kot osebo, ki je poznana po tem, da je znana in se ji zaradi njene vseprisotnosti ne moremo izogniti. Rojek (2001) je poskušal angleško besedo celebrity opisati glede na njen izvor. Koren izhaja iz latinske celebrem, ki konotira z izrazoma slava in množica. Obstaja pa tudi povezava s celere, ki je osnova angleške besede celerity, hitrost. Latinski koreni besede nakazujejo odnos, v katerem je oseba omejena s svojo singularnostjo, in socialno strukturo v kateri se značilnosti slave hitro spreminjajo, (Rojek 2001, 9). Podoben pomen ima tudi francoska beseda célèbre, ki pomeni znan v javnosti. Kot bolj problematičen pa se izkaže poskus, da bi na podoben način opredelili izvor slovenskega izraza zvezda ali zvezdnik zelo slavna, znana oseba, ki deluje na nekem področju, (Bajec 1994). Dejstvo namreč je, da je zvezda v angleščini po nekaterih teorijah le eden izmed možnih podrazredov besede celebrity. Tako je že James Monaco (1978) v svojem delu Celebrity ta pojem razdelil na heroje, zvezde in kvazarje. Prvi so poznani po svojih dejanjih, zvezde so tisti, ki aktivno spodbujajo zanimanje javnosti za svoje personifikacije in jim to tudi uspeva, kvazarji pa se Anže Ulčar: ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM 4 lahko za svoj zvezdniški status zahvalijo intenzivni, a kratkoročni pozornosti s strani medijev. Podobno je Rojek razdelil status zvezdništva na tri oblike: ascribed (pripisano), achieved (doseženo) in attributed (pridobljeno). Za pripisano obliko gre v primeru krvnega nasledstva (na primer: monarhi), dosežena zajema vse zvezdnike, ki so to postali z razlogom, zaradi svojih dejanj in sposobnosti, pridobljeno zvezdništvo pa ima enako definicijo kot Monacovi kvazarji. Rojek (2001) jih imenuje celetoidi. Herojev v zgodovinskem smislu ne uvršča med zvezdnike, še več, vsem znanim osebam pred pojavom množičnih medijev priznava le predfigurativen zvezdniški status. Najpomembnejši razlog za to je, da pred to prelomnico niso imeli vpogleda, ali vsaj namišljenega vpogleda, v privatnost znanih oseb (v Rojek 2001, 17-19). David Marshall (Andrews in Jackson 2001, 2) je bil še podrobnejši in je termin celebrity razumel kot opisni pojem, ki utelešuje različne oblike javne individualnosti (heroj, zvezda, slaven, lider, sloveč, razvpit), ki obstajajo in delujejo znotraj kulture. Če se vrnemo k iskanju zgodovinske prelomnice, po kateri poznamo zvezdništvo v polnem pomenu besede, ugotovimo, da večina avtorjev za ta trenutek razume razmah množičnih medijev, predvsem televizije. Več o tem bomo spregovorili v pregledu zgodovine zvezdništva, na tem mestu si poglejmo samo Boorstinovo teorijo, ki na zelo preprost način opravi s tem problemom in močno pripomore k razumevanju tega koncepta. Ključna zanjo je ugotovitev, da je ideja heroičnega v sodobnosti vprašljiva, celo nemogoča. Isto trdijo nekateri drugi avtorji, kot so Klapp, Campbell in Calderjeva (v Whannel 2002, 41-43), razlogi za izginotje herojev pa so vzpon znanosti, racionalnosti in modernosti, zaton religije ter komercializacija in fragmentacija družbe. Boorstin ugotavlja, da je heroja zamenjal zvezdnik, saj je kulturno okolje nasičeno s psevdo-dogodki. Prvi namreč za svoj obstoj mora narediti prava dejanja in se ustvari sam, medtem ko drugega lahko načrtno ustvarimo s pomočjo prej omenjenih psevdo-dogodkov in ključnih akterjev te spremembe množičnih medijev. Zelo zanimiva, za naše diplomsko delo, pa je ugotovitev, da kljub zgoraj omenjenemu zatonu herojev, še vedno obstaja eno področje, ki jih lahko proizvede šport (v Whannel 2002, 44). Ta kljub raznim aferam in vse večji komercializaciji še vedno premore imidž moralne aktivnosti, ki v nas prebudi romantična čustva, pripadnost skupini, klubu ali narodu. Nekateri grejo še dlje, ko trdijo, da do nedavnega šport sploh ni poznal Anže Ulčar: ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM 5 zvezdnikov, ampak le heroje športniki so bili namreč poznani zaradi njihovih dejanj in ne zaradi izgleda, ekstravagantnih oblek in afer (v Cashmore 2003, 174). 1.2 ROJEKOVA DELITEV DEFINICIJ ZVEZDNIŠTVA Rojek (2001) je glede na različne pozicije razumevanja zvezdništva teorije razdelil na tri razrede: Subjektivizem Strukturalizem Poststrukturalizem Subjektivizem Subjektivisti razlagajo fenomen zvezdništva kot posledico posebnih lastnosti in nadpovprečnih sposobnosti posameznika. Takšno je bilo razumevanje herojev, božanstev in slavnih ljudi skozi celo zgodovino. Max Weber (v Rojek 2001, 29-33) je razvil koncept karizme, kot edinstvene lastnosti, ki jo poseduje nek posameznik, ki deluje inspirativno. Kljub temu, da je bil kritik čistega subjektivizma, ga uvrščamo med predstavnike tega razreda Strukturalizem Predstavniki tega razreda koncept zvezdništva razlagajo skozi povezave med človekovim delovanjem in kontekstu v katerem poteka. Glavni akterji tega procesa pa so determinirane totalne institucije vpliva. Popolnoma pa zavračajo naturalistične razlage subjektivistov (v Rojek 2001, 33). Strukturaliste glede na socialne strukture, ki jim dajejo največji pomen, Rojek deli na teorijo kulturne industrije, teorijo vladanja in tipsko teorijo. Med predstavnike teze o kulturni industriji uvršča Frankfurtsko šolo socialne kritike. Zvezdniki so konceptualizirani kot sredstvo, s katerim si kapitalizem uspe podrediti in izkoriščati množice, (Rojek 2001, 33). Trdijo, da je zabavna industrija (ali korporatizirani impresarij (Rojek 2001, 137)), prav tako kot njeni produkti zvezdniki, orodje v rokah kapitala in služi samo povečanju in širjenju njegove moči. Herbert Marcuse (v Rojek 2001, 34) je v zvezdnikih videl orodje zabavne industrije, ki občinstvu pomagajo Anže Ulčar: ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM 6 vsaj v kratkotrajni in odtujeni obliki pozabiti na pomanjkanja, ki jih trpijo v vsakdanjem življenju. Zanimiv predstavnik struje je tudi Guy Debord, ki je utemeljil teorijo spektakla. Ta naj bi bil centralno gibalo potrošniške družbe, eno izmed njegovih sredstev pa zvezdniki. Ljudje naj bi sledili eni izmed mnogih zvezd, njenemu življenjskemu stilu in pogledu na družbo. Posameznik, ki je v službi spektakla zapisan med zvezde, je v resnici nasprotje posameznika, sovraži lastno individualnost in očitno tudi individualnost drugih, (Debord 1992, 52). Ker ljudje teh posameznikov ne morejo doseči z rezultati družbenega dela, to storijo prek imitativne potrošnje, ki je tudi cilj zvezdniške kulture. Debordovo teorijo si bomo podrobneje pogledali v poglavju, ki preučuje povezanost zvezdništva in družbe. Tretjo definicijo zvezdništva skozi tezo o kulturni industriji je postavil Edgar Morin (v Rojek 2001, 35). On trdi, da so zvezdniki nosilci akumulirane projekcije zatiranih potreb občinstva . Torej jih ustvari občinstvo in ne kulturna industrija, služijo pa njej in predvsem njenemu kapitalu. Druga veja strukturalizma je teorija vladanja, ki sloni na delu Michela Foucaulta, ki trdi da diskurzi moči oblikujejo družbeni red. V ta namen uporabijo simbole in retoriko, med prve spadajo tudi zvezdniki (v Rojek 2001, 36). David Marshall (Rojek 2001, 37) trdi, da imajo zvezdniki politično funkcijo in da so socialni konstrukt, v katerem množični mediji igrajo odločilno vlogo pri vladanju ljudstvu . Ljudstvu so na voljo različni primeri priporočljivih subjektivitet, ki jim ponujajo tolažbo in pozabo vsakdanjika. Marshall (1997) ugotavlja, da vloga sooblikovanja zvezdnikov pripada tudi občinstvu, kljub temu pa se ljudje, s tem ko se identificirajo z idoli in jim poskušajo biti čim bolj podobni, nezavedno pokorijo vladajočemu aparatu. Zvezdniki so simbolični odsev možnosti, ki jih ima posameznik v sistemu in jih lahko doseže, če se mu podredi. Končni rezultat je red v družbi, vsak zasede svoje mesto . Tudi Joshua Gamson (v Rojek 2001, 40) zavzema podobno stališče do zvezdništva in priznava moč oblasti pri njihovem ustvarjanju in kontroliranju, ki pa je kljub vsemu omejena. Trdi da, ko se občinstvo igra z zvezdniki, se igra z dilemami demokratične moči . Tretja, tipska teorija strukturalističnega pogleda trdi, da so zvezdniki nekakšen prototip tipičnega karakterja in utelešenja v družbi. Najpomembnejša predstavnika sta Orrin Klapp in Gayliyn Studlar. Klapp (v Whanell 2002, 43) trdi, da v družbi obstajajo določeni družbeni tipi osebnosti, zvezde pa so njihove personifikacije. Pravi, da so zvezdniki nova oblika herojev. Studlar (v Rojek 2001, 42) se je osredotočil predvsem na filmsko sceno v Anže Ulčar: ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM 7 dvajsetih letih 19. stoletja. Tradicionalna maskuliniteta v filmih je padla v globoko krizo in moški zvezdniki naj bi jo rešili. Trdi, da so bili moški filmski zvezdniki v tem obdobju načrtovan kulturni odziv na zaznano krizo politike spolov, (Rojek 2001, 42) Poststrukturalizem Razlage poststrukturalistov temeljijo na vseprisotnosti podob zvezdnikov in kodov reprezentacije s katerimi se te podobe reproducirajo, razvijajo in konzumirajo, (Rojek 2001, 43-44). V svojih teorijah upoštevajo tako osebnostne lastnosti kot moč socialnih struktur, vendar oboje ne zadostuje, da bi neka oseba postala zvezda. Obema faktorjema dodajo množične medije, ki zvezdnike oblikujejo za javno konzumpcijo. Podoba in pomen zvezd nista fiksna, temveč variirata zaradi njune razpršenosti med vse odločujoče dejavnike institucionalne strukture, produkcijske prakse, reprezentacijske konvencije in odnose produkcije in konzumpcije (v Whannel 2002, 49). Glavni predstavnik poststrukturalizma je Richard Dyer (Peceli 1999, 3), ki zvezdništvo opredeli kot pogajanje med občinstvom, mediji in zvezdo . Zvezdniki se torej oblikujejo intertekstualno. 1.3 OSTALE DEFINICIJE Velik poudarek naše naloge je na raziskovanju domnevne velike moči množičnih medijev pri oblikovanju zvezdnikov. David Giles je zagovornik tega stališča, saj pravi, da je definirajoča karakteristika zvezdnika dejstvo, da je v bistvu medijska produkcija /.../, (Giles v Cashmore 2003, 39). Garry Whannel (2002) v kontekstu svojega preučevanja krize moškosti in moralnosti raziskuje predvsem fenomen športnih zvezdnikov. Trdi, da je pomemben del ideološke funkcije športnih zvezdnikov normalizacija hegemonične moškosti in marginalizacija alternativnih moškosti, (Whannel 2002, 64). 1.4 ZGODOVINSKI RAZVOJ ZVEZDNIŠTVA Začetek oziroma pojav zvezdništva je težko opredeliti predvsem iz enega razloga. Zgoraj naštete grupacije definicij zvezdništva se ne razlikujejo samo po poziciji pogleda na ta Anže Ulčar: ZVEZDNIŠTVO V ŠPORTU: ŠTUDIJA PRIMERA DAVID BECKHAM 8 problem, pač pa že same nakazujejo nekakšen zgodovinski razvoj razumevanja fenomena zvezdništva. Če upoštevamo naturalistično perspektivo subjektivistov, ki stavijo na osebnostne lastnosti posameznika, bi med zvezdnike lahko šteli tudi razne slavne osebe iz več tisočletij oddaljene preteklosti. Aleksander Veliki, egipčanski faraoni, rimski cesarji, srednjeveški kralji in drugi so bili v svojem času vsi slavne osebnosti, mnogi so slavo dosegli tudi zaradi svojih dejanj. Svoje zvezdniške pozicije so aktivno ustvarjali in jih nekateri uporabljali za nadzor nad množico, vzdrževanje moči, ustvarjanje božanske vzvišenosti in tako dalje. Takšen primer, ki ga v svojem delu The Frenzy of Renown opisuje Leo Braudy (v Cashmore 2003), je Aleksander Veliki, ki se je načrtno povzdigoval nad ostale ljudi, na nivo božanstva. Za širjenje svoje podobe je uporabljal medije, ki so mu bili takrat na voljo, kot so kovanci in kipi, razkošne in razsipne slovesnosti po vojaških zmagah pa ga vsakič nekoliko povzdignile nad navadne ljudi. Toda slava zgoraj naštetih je vsaj delno temeljila, pri nekaterih pa popolnoma izvirala iz njihovega rodu, torej bolj spadajo na področje pripisanega zvezdništva. Tudi Aleksander Veliki ne bi postal tako slavna (po Braudyu prva zares znana oseba) in slavljena osebnost, če ne bi bil sin Filipa II. in Aristotelov učenec Družbene spremembe Toda mi iščemo začetke (in njihove vzroke) doseženega zvezdništva. Rojek (2001) trdi, da je pojav zvezdništva pogojen s tremi zgodovinskimi procesi v družbi, in sicer z zatonom monarhij in s tem povezano demokratizacijo družbe, zatonom organizirane religije ter komodifikacijo vsakdanjika; tem trem pa je dodal še ključni pogoj pojav množičnih medijev. Razvoj demokratične družbe je na prestol postavil zvezdnike, ki so zapolnili praznino, nastalo z zmanjšanjem vere v božanske pravice kraljev in s smrtjo Boga, (Rojek 2001,13). Posledica teh dveh pojavov pa je industrializa
Related Search
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks