V drugem delu sem predstavila različne stile vodenja v organizaciji, pojavne oblike mobinga ter njegove vzroke za nastanek. - PDF

Description
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR MOBING IN MONITORING V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH (diplomsko delo) Sanja Halilović Maribor, 2008 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor/Lektorica: Iris Skrt, univ.

Please download to get full document.

View again

of 36
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

BusinessLaw

Publish on:

Views: 190 | Pages: 36

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR MOBING IN MONITORING V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH (diplomsko delo) Sanja Halilović Maribor, 2008 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor/Lektorica: Iris Skrt, univ. dipl. kult. in soc.ant. Prevod v tuji jezik: Nataša Zidar, prof. angl. In geogr. POVZETEK V prvem delu diplomskega dela je opredeljen pojem, oblike, faze in vrste mobinga ter predstavljena organizacija, v kateri sem zaposlena in za katero želim izvedeti ali so zaposleni mobirani. V drugem delu sem predstavila različne stile vodenja v organizaciji, pojavne oblike mobinga ter njegove vzroke za nastanek. V tretjem delu je opisano preprečevanje mobinga, preventiva proti mobingu na ravni organizacije ter zakonske podlage za obrambo pred mobingom. V četrtem delu je obdelana in analizirana anketa. Izvedena je bila med zaposlenimi iz dveh vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ugotovila sem, kaj zaposleni vedo o mobingu, kako se počutijo v organizaciji, kjer je mobing prisoten. Izvedela sem, kako sta ti dve organizaciji vodeni s strani nadrejenih ter kako to vpliva na zaposlene. Ugotovila sem tudi ali zaposleni zaupajo v naše pravne sisteme ter v rešitev tega problema na ravni zakonov ter kaj oni menijo o taki rešitvi. Po analizi ankete in razgovorih z zaposlenimi sem razdelala izboljšave, ki so najboljše tako za zaposlene kot za vodjo ter celoten zavod. KLJUČNE BESEDE Mobing (izvirno mobbing) oz. trpinčenje na delovnem mestu je tujka za specifično psihično nasilje na delovnem mestu, kadar oseba ali skupina ljudi psihično zlorablja in ponižuje drugo osebo. Beseda izhaja iz glagola»to mob«, ki v slovenskem prevodu pomeni šikanirati, napadati, tiranizirati. Šikaniranje (izpeljano iz francoskega jezika) - namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti. Konflikt nasprotje, napetost, nesoglasje, spor. Bullyng - je že skorajda prostaško mobiranje od vrha navzdol. Bossing - je mobiranje s strani nadrejenega. Staffing - je oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi. Fluktuacija spreminjanje gibanja česa, naraščanje in upadanje količine časa na določenem področju v določenem obdobju. Absentizem - odsotnost, neudeležba; izostajanje od dela; bolezensko ali duševno izostajanje od dela. 3 SUMMARY In the first part of the final thesis I have concentrated on the concept, phases and different forms of mobbing. I have also presented the organisation in which I am currently employed and for which I would like to determine whether its employees are subdued to mobbing. The second part presents different styles of leading an organisation, various forms of mobbing as well as the reasons for its appearance. The third part describes prevention of mobbing, precautions against mobbing on the organisation level and the legal basis for defence against mobbing. The fourth part analyses the questionnaire that has been carried out among employees of two educational organisations. I have found out what the employees know about mobbing and how they feel in the organisation where mobbing is present. I have also found out how these two organisations are run by their superiors and the influence this leadership has on the employees. I have learned whether the employees trust our judicial system and the solution of this problem on the legislation level and what their opinion of this kind of solution is. After the analysis and the discourses with the employees I have looked through the improvements that are best for the employees as well as for the manager and the entire organisation Keywords Mobing (originally mobbing) or maltreatment on position is foreignism behind specific psychically violence on position, when person or group is abusing people psychically and second humiliate person. Word is derived by verb»this mob«, that in Slovene translation means šikanirati, to attack, tiranizirati. Hazing - (deduced from French)- intentional causing of displeasure, adversities. Conflict - opposite, tension, difference, dispute. Bullyng - Is already almost vilely mobiranje from summit downward. Bossing - Is mobiranje from side superior. Staffing - Is shape mobiranja from side of subordinates above superior. Fluctuation - changing movement something, increasing and decrease of amount of time on certain field in certain period. Absentizem - absence, of odes works; disease or mental e of odes works. ZAHVALA Zahvaljujem se ravnateljici osnovne šole Podgora Kuteževo, ga. Mirjam Vrh, za razumevanje, posredovanje raznih potrebnih informacij ter pomoč pri izdelavni zaključne strokovne naloge. Zahvaljujem se tudi mentorju g. Antonu Miheliču za hitre in učinkovite popravke. Predvsem pa se zahvaljujem svojim bližnjim za potrpljenje in strpnost med študiranjem in pisanjem zaključne naloge. KAZALO 1. UVOD Namen, cilj Metode obravnavanja zaključne strokovne naloge Obravnavana problematika in teoretična izhodišča Predpostavke in omejitve obravnavanja problematike PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE MOBBING Definicija mobinga Oblike mobinga Bullyng Bossing Mobing Staffing Faze mobinga Vrste mobinga Vertikalni mobing: Horizontalni mobing (mobing med zaposlenimi) STILI VODENJA V ŠOLI POJAVNE OBLIKE MOBBINGA Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje Ogrožanje osebnih socialnih stikov Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela VZROKI ZA NASTANEK MOBBINGA Organizacija dela Način vodenja POSEBEN SOCIALNI POLOŽAJ MOBIRANIH Žrtve»mobinga« POSLEDICE MOBBINGA Posledice za posameznika Za sodelavce Za organizacijo PREPREČEVANJE MOBBINGA Primarno preprečevanje Sekundarno preprečevanje Terciarno preprečevanje PREVENTIVA PROTI MOBBINGU V ORGANIZACIJAH Sprememba organizacije dela Sprememba stila vodenja Zavarovanje socialnega položaja posameznika Organizacijski dogovor proti mobingu na ravni podjetja Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije Kratkoročni Dolgoročni:... 32 10. ZAKONSKE PODLAGE ZA OBRAMBO PRED MOBINGOM V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI 10.1 Direktiva Sveta Evrope iz leta Evropska socialna listina USTAVA Zakon o delovnih razmerjih (41., 44. in 45. člen) Zakon o javnih uslužbencih RAZISKOVALNI DEL NALOGE Problem, namen in cilj raziskave Populacija in vzorec Uporabljene metode in tehnike: Delovne domneve ( hipoteze, predpostavke) REZULTATI ANKETE ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI... 54 KAZALO GRAFOV IN TABEL Tabela 1: Preglednica zaposlenih na dan po izobrazbi Tabela 2: Število učiteljev in vzgojiteljic po nazivih na dan Tabela 3: Povprečno število dni, ki jih zaposleni preživijo na bolniški Graf 1: Spol anketirancev Graf 2: Starost anketirancev Graf 3: Kdo vas šikanira? Graf 4: Kako osebno ocenjujete odnose in vzdušje na delovnem mestu? Graf 5: Imate na delovnem mestu občutek, da ste pomemben član kolektiva? Graf 6: Kateri so po vaši oceni pomembni dejavniki za harmonično vzdušje? Graf 7: Napadi zoper izražanja in komuniciranja (Organizacija 2) Graf 8: Ogrožanje osebnih socialnih stikov Graf 9: Ogrožanje ter napadi na vaš osebni ugled Graf 10: Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela (organizacija 2) Graf 11: Vzroki za mobing v organizaciji Graf 12: Vplivajo odnosi na delovnem mestu na vaše zdravje? Graf 13: Ali ocenjujete, da so v vaši delovni sredini slabi odnosi in so nekateri zaposleni izpostavljeni mobingu oziroma šikaniranju na delovnem mestu? Graf 14: Ali si želite zamenjati delovno mesto? Graf 15: Vpliva stalno šikaniranje na kvaliteto vašega dela? Graf 16: Menite, da so vaši predpostavljeni pripravljeni prispevati k rešitvi stanja? Graf 17: Ste zaradi nevzdržnih razmer na delovnem mestu že kdaj zboleli? Graf 18: Ste o teh dogodkih koga obvestili? Graf 19: Ali ste takrat, ko je bilo stanje nevzdržno in ste bili psihično zlomljeni, zaradi tega odšli na bolniški dopust? Graf 20: Bi se počutili varnejše, če bi bila zaščita pred mobingom urejena v ZDR in bi imela šola Pravilnik o preprečevanju mobinga?... 49 1. UVOD Raziskave na področju delovnih razmer kažejo, da je vse bolj pereč problem v organizaciji nasilje, kateremu so zaposleni izpostavljeni pri svojem delu. V prizadevanju po zmanjševanju svojih stroškov, izvajajo dodaten pritisk na zaposlene, zato se povečuje konkurenca tudi med njimi. Odnosi se zaostrujejo, stres narašča, nasilje na delovnem mestu kot pomemben vir stresa, pa povečuje. Izkazalo se je, da je psihično nasilje, pogosto imenovano mobing, in ne fizično tisto, ki danes predstavlja največjo grožnjo zaposlenim. Diplomska naloga se osredotoča prav na ta del, ki zadnja leta po svetu postaja zelo pomemben element razprav in raziskav na področju dela in zaposlenih, saj povzroča veliko škodo, ker bistveno poslabša pogoje dela in učinkovitost zaposlenih, preko tega pa uspešnost celotne ustanove. Pri mobingu gre za različne napade na posameznika, ki vključuje žaljivke, grožnje, ustrahovanje, poniževanje ali kakršnokoli drugo sovražno dejanje, ki se izvaja sistematično in daljše časovno obdobje. Izvajalec psihičnega nasilja se le-tega poslužuje zaradi različnih vzrokov lahko gre za uveljavljanje ali zlorabo svoje moči, lahko čuti, da ga posameznik ogroža in ga ovira pri napredovanju. Mobing na žrtvi ne pusti le psihične, temveč tudi fizične posledice, kar se kaže v različnih psihosomatskih motnjah, ogroža splošno zdravje in življenje posameznika. Manjšata se produktivnost in uspešnost zaposlenega, daljšajo bolniške odsotnosti, končni rezultat pa je največkrat prekinitev delovnega razmerja. Težave se s tem še dodatno poglobijo, saj se slabša tudi njegovo socialno in ekonomsko stanje. Mobing pomeni resno grožnjo ne le za zaposlene, ki prestavljajo potencialne žrtve, temveč tudi za organizacijo kot celoto. Ravno tu se kaže, kako pomemben del organizacije so zaposleni, saj psihično nasilje slabša odnose med njimi, delovno klimo, motiviranost, zadovoljstvo, njihovo delovno storilnost in uspešnost. To pa preko povečane odsotnosti in fluktuacije zaposlenih manjša produktivnost in uspešnost celotne organizacije, za slednjo nedvomno pomeni velike stroške. Zato je izredno pomembno, da nadrejeni znajo učinkovito pristopiti k problemu mobinga in z njegovim preprečevanjem posredno dosegati boljše poslovne rezultate. 10 1.1. Namen, cilj Namen diplomskega dela je opozoriti na resnost problema mobinga, približati to področje organizaciji ter posameznikom, ki se problema ne zavedajo ali zanj ne poznajo ustreznih rešitev ter jih seznaniti s posledicami psihičnega nasilja na delovnem mestu, ki jih ne občuti le žrtev, temveč tudi sodelavci, organizacija kot celota, nenazadnje tudi družbena skupnost. O problemu mobinga sem prebrala članek v časopisu Didakta, ki me je zelo pritegnil. Ker se pri delu srečujem z mobingom in ker sem zaposlena v vzgojno-izobraževalnem zavodu, je namen moje naloge analizirati problem mobinga na osnovni šoli, kjer sem zaposlena. Takšne raziskave še niso izvedene, zato menim, da je ta namen zelo koristen in poučen. Cilj: - opredeliti dejavnike mobinga, - opredeliti vzroke za mobing, - opredeliti posledice za mobing, - predlagati ukrepe za odpravo mobinga, - predstaviti zakonodajo na področju mobinga, - oblikovati predloge za pripravo pravilnika o preprečevanju mobinga v vzgojnoizobraževalnih zavodih, - analizirati rezultate ankete zaposlenih v osnovni šoli. 1.2 Metode obravnavanja zaključne strokovne naloge V teoretičnem delu sem na osnovi prebrane literature, navedene tudi v seznamu literature, z metodo deskripcije razložila osnovne pojme mobinga. Različne vire sem medsebojno primerjala in združila. V empiričnem delu sem izvedla anketo med zaposlenimi na dveh osnovnih šolah v ilirskobistriški občini. Anketo, ki jo prilagam v nalogi, sem obdelala s pomočjo programa Excel. Podatke sem prikazala tabelarično in grafično. V poglavjih sem svoje navedbe podkrepila z izsledki raziskav, ki so bile narejene na področju psihičnega nasilja na delovnem mestu v različnih državah. 11 1.3. Obravnavana problematika in teoretična izhodišča Področje raziskovanja je vodenje in ravnanje z ljudmi. Problematika se kaže v odnosih med zaposlenimi ter vodenju osnovnošolskega zavoda. Problem mobinga me zanima predvsem zato, ker osnovnošolski zavod nima posrednega agresivnega vodenja. Zanimivo je, kako se to kaže v odnosih med sodelavci. Analiza anketirancev je pokazala, kako so mobirani zaposleni v osnovnih šolah. Zanimiva je primerjava rezultatov z mednarodnimi analizami zaposlenih v gospodarskih družbah. Naloga je zanimiva, predvsem pa poučna in je osnova za izdelavo pravilnika o preprečevanju mobinga na osnovnih šolah. 1.4 Predpostavke in omejitve obravnavanja problematike Omejimo se le na zaposlene v dveh osnovnih šolah na področju Ilirske Bistrice. Omejitev naloge je nepripravljenost odgovarjanja anketirancev ter nerealni odgovori, zaradi strahu pred razkritjem osebe, ki odgovarja. Menim, da je to edina omejitev v tej nalogi, zato sem se odločila, da ponudim šolam analizo njihovih anket ter predstavim problem mobinga, njegove vzroke, posledice in načine odprave na njihovi šoli. 12 2. PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE Predstavljam vam organizacijo, v kateri sem zaposlena kot računovodja in poslovna sekretarka. V zaključni nalogi bo šola predstavljena kot organizacija 1. OŠ Podgora je bila ustanovljena na podlagi 57. člena ZOFVI, njena ustanoviteljica je Občina Ilirska Bistrica, ki ima vse pravice in obveznosti do šole, ki so določene z zakonom in Odlokom o ustanovitvi. Javno veljavni vzgojno izobraževalni program je sprejet na način in po postopku, določenem z zakonom. Javni zavod je na območju Podgore edina institucija (poleg Cerkve), ki skrbi za kulturno in drugo življenje na tem področju, zato je njegovo delovanje še pomembnejše. Tabela 1: Preglednica zaposlenih na dan po izobrazbi I. IV. V. VI. VII. VII. SKUPAJ VRTEC 2 2 ŠOLA / 16 Vir: Letni poročilo Osnovne šole Podgora Kuteževo, 2007 Tabela 2: Število učiteljev in vzgojiteljic po nazivih na dan NAZIV ŠTEVILO Učitelj brez naziva 3 - mentor 4 - svetovalec 1 - svetnik 1 Vzgojitelj brez naziva / - mentor 1 - svetovalec 1 Vir: Letni poročilo Osnovne šole Podgora Kuteževo, 2007 V zaključni strokovni nalogi je predstavljena še organizacija 2, ki ne želi biti imenovana. Osnovna šola se nahaja v ilirskobistriški občini. Zaposlenih ima 20 ljudi: 14 učiteljev, 2 vzgojiteljici in 4 tehnične osebe. Za zaključno strokovno nalogo sem si izbrala takšno temo, ker si želim izvedeti, kakšno je stanje prisotnosti mobinga na naši šoli ter razliko v primerjavi z drugo enakovredno šolo. Še najbolj zanimivo je to, da dejavnike mobinga pridobimo že v šoli in predstavljate si, če so zaposleni v zavodu mobirani, kakšen vzor in vzgojo dobijo učenci? 13 Z mobingom se srečujemo povsod: že v vrtcu, šolah, na delovnem mestu in celo v družini. Medtem ko se v svetu vedno bolj zavedajo posledic mobinga, se pri nas o njem pogovarjamo le bolj za zaprtimi vrati. Posebej pereč problem je mobing v šolah, kjer različne institucije ustanavljajo svetovalne službe za pomoč mladim, ki so v šolah žrtve mobinga. Žal pri nas o mobingu v šolah molčimo, čeprav se otroci v šolah srečujejo s psihičnim in fizičnim nasiljem! Mobing je za žrtev zelo resna stvar in zato je potrebno tudi pojav obravnavati zelo resno. Prebrati nekaj člankov in si že domišljati, da vemo vse o mobingu, je skrajno neodgovorno in za žrtve lahko celo usodno. V Zakonu o osnovni šoli so jasno zapisani cilji osnovnega šolanja. Nekateri govorijo o izrazito izobraževalnih vsebinah, drugi o izrazito vzgojnih; vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi. S katerimi šolskimi dejavnostmi je možno doseči te cilje? Vse, kar želimo obvladati, moramo poznati, vedeti, kako deluje in zakaj deluje tako in ne drugače. To velja tudi za nasilno oziroma nenasilno ravnanje posameznikov ali skupin. Znanstveniki so skušali pojasniti človekovo nasilno ravnanje s teorijo o napadalnem gonu. Vendar je bilo med teorijo in prakso toliko neskladja, da je neustreznost tovrstnih naporov postala očitna. Mobing je vse pogostejši tudi za šolskimi zidovi. Raziskave v okviru Slovenije in Evrope kažejo, da je njegova intenziteta izrazita v državni upravi, v zdravstvu in v šolskih zavodih. Vse bolj je opazen tudi med mladimi. Slovenski izraz za tovrstno nasilje je šikaniranje. 14 3. MOBBING 3.1 Definicija mobinga Heinz Leymann je zaslužen tudi za oblikovanje definicije mobinga, ki se danes uporablja za detekcijo mobinga, v novejšem času pa tudi za razmejevanje pojavov oziroma procesov, ki mobing so ter tistih, ki se jih kot mobing skuša prikazati. Definicija mobinga je naslednja:»mobing je konfliktov polna komunikacija na delovnem mestu med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom in/ali posledico izrina iz sistema, pri tem pa napadena oseba to občuti kot diskriminirajoče.«(leymann, 1995, 18) Če si to definicijo bliže ogledamo, opazimo več sestavnih delov: najprej to, da se mobing odvija v natančno določenem socialnem okvirju, to je v delovnem okolju. Pri tem je pomembno, da delujemo v organiziranih enotah skupaj s sodelavci, ki pa si jih ne moremo izbrati sami. S sodelavci pa ne delamo zato, ker jih imamo radi, temveč zato, da skupaj opravljamo naloge, pomembne za podjetje. Kdor se v tej prisilni skupnosti ne počuti dobro, ne more enostavno oditi. Mobing se le redko pojavlja v skupinah, kjer pripadništvo sloni na prostovoljni bazi, npr. v športnih klubih, saj si tisti, ki se v taki skupini ne počuti dobro oziroma sprejeto, lahko poišče nov klub ali celo nov konjiček. Ta svoboda pa pri delu ne obstaja. Drug pomemben aspekt definicije je razlikovanje med dvema skupinama vlog.»na podrejenega posameznika in na napadajoče sodelavce ali nadrejene. Pri tem je pomembno, da se te vloge oblikujejo skozi proces mobinga, saj sta na začetku ponavadi udeleženca konflikta enakovredna, dokler eden ne izgubi nadzora ter se zaradi tega znajde v podrejenem položaju. To oslabljeno možnost obrambe lahko povzroči osebno doživetje, npr. daljša bolezen ali izguba partnerja.«(resh, 1997, 5). V definiciji je omenjeno tudi konfliktno komuniciranje, ki pa včasih pomeni tudi izostanek komunikacij. Ljudje ne moremo ne-komunicirati. Tudi če kdo sodelavcu 15 odreče jutranji pozdrav ali ga nasploh ignorira, to ne pomeni, da ne komunicira, saj s svojim dejanjem pošilja jasno in glasno sporočilo. Gre torej za konfliktno komuniciranje. Ampak to ni mobing, saj ni sistematično in ne traja dlje časa. Če pa sodelavca ne pozdravljate nekaj mesecev, ga bo to že precej obremenjevalo. Če pa se, razen tega, še ostalih pet sodelavcev odloči, da ga ne bo več pozdravljalo, to predstavlja resnejšo psihično obremenitev za omenjenega sodelavca. Da konfliktno komuniciranje postane mobing, mora biti torej izvajano sistematično. Izvajanje mobinga je pogosto povezano z zlorabo moči, pri čemer se žrtve zelo težko branijo. Posebej se je težko braniti pred prefinjenimi oblikami mobinga kot so degradacija dela in socialna izključenost. Žrtev mobinga je lahko vsak v takšni ali drugačni obliki: mobirajo lahko zaposleni svojega šefa, mobirajo se enaki po rangu in nadrejeni podrejene Oblike mobinga Bullyng Je že skorajda prostaško mobiranje od vrha navzdol (lastnika oziroma najvišjega šefa), je lahko brutalno, včasih povezan tudi z fizičnim nasiljem, v nekaterih angleško govorečih državah pa uporabljajo besedo bullyng kot splošni pojem za mobing Bossing Je mobiranje s strani nadrejenega, vendar ne v tako brutalni obliki, kar pa seveda ne pomeni, da je manj intenzivno, prav nasprotno, ko mob
Related Search
Similar documents
View more...
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks