UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA HRASTNIK - PDF

Description
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA HRASTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK Poučevanje angleščine v prvem triletju osnovne šole s pomočjo

Please download to get full document.

View again

of 97
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

Film

Publish on:

Views: 14 | Pages: 97

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA HRASTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK Poučevanje angleščine v prvem triletju osnovne šole s pomočjo elementov pedagogike Montessori DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. dr. Karmen Pižorn Kandidatka: Katarina Hrastnik Ljubljana, junij, 2012 ZAHVALA Za vso strokovno pomoč in svetovanje pri pisanju diplomskega dela se zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Karmen Pižorn in prvi pobudnici Montessori vrtca in osnovne šole pri nas mag. Meliti Kordeš Demšar. Za številne koristne nasvete, konstruktivno kritiko in prijateljske spodbude se zahvaljujem vsem učiteljicam in vzgojiteljicam, ki so mi dovolile opazovati njihov proces poučevanja in opraviti z njimi bogate pogovore. Mojim najbližjim hvala za podporo v času študija. I Povzetek Začetek poučevanja tujih jezikov v javnih šolah se premika iz četrtega razreda v nižje razrede. To pa pomeni tudi prenavljanje in prilagajanje didaktično-metodičnih pristopov poučevanja otrokom te starostne skupine. Z vnašanjem elementov pedagogike Marie Montessori lahko popestrimo proces zgodnjega poučevanja tujih jezikov. V diplomskem delu je najprej obravnavan pojem večjezičnosti in z njim povezano učenje tujih jezikov v svetu in pri nas. Povzeti so tudi predlogi Bele knjige 2011 in predlog učnega načrta za zgodnje poučevanje tujih jezikov. Na kratko so opisani tudi sodobni modeli poučevanja tujih jezikov v slovenskem prostoru. V drugem delu naloge je predstavljena pedagogika Marie Montessori. Posebej se naloga osredotoča na jezikovni kurikulum pedagogike Marie Montessori, njen model poučevanja tujih jezikov in na analizo gradiv, ki bi jih bilo možno uporabiti pri poučevanju tujega jezika v javnih osnovnih šolah. Tretji del diplomskega dela opisuje hospitacije v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, povezanih z zgodnjim poučevanjem angleščine. Na koncu je izpeljana tudi primerjava načinov načrtne vpeljave tujega jezika v javne šole in v Montessori ustanove. Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, večjezičnost, zgodnje učenje tujih jezikov, pedagogika Marie Montessori, Montessori gradiva in elementi II Abstract Early foreign language teaching in primary schools is moving from the fourth grade to lower grades. This means that the didactical and methodological approaches will have to be updated and implemented to the seven year- old child s learning abilities. By using the elements of Maria Montessori s pedagogical method, we can enrich the process of early language learning. In the thesis, the reader learns about the multilingualism and the early foreign language learning around the world and in Slovenia. The thesis also summarizes the recommendations proposed by the White Book of Education, 2011 and the recommendations of the National learning plan for the early foreign language learning. The reader can also learn about the Modern early foreign language teaching approaches that are currently used in Slovenian schools. In the second part, Maria Montessori s pedagogical method is discussed. However, the main focus is on the Montessori language curriculum, her model of teaching foreign languages and the materials that could be used at the early language learning level in Slovenian public schools. The third part of the thesis discusses the observations of the learning processes that are related to the early English language learning. Finally, the implementation of foreign languages into Slovenian public schools is compared to the one with the Montessori environment. Key words: the First Triad of the Slovene Primary School, multilingualism, the early foreign language learning, The Maria Montessori pedagogical Method, the Montessori materials and elements III Vsebina 1 UVOD POJEM VEČJEZIČNOST IN NJEGOVI VPLIVI NA ZGODNEJŠE POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV VEČJEZIČNOST ZGODNJE UČENJE TUJIH JEZIKOV ZGODNJE UČENJE TUJIH JEZIKOV V SLOVENIJI BELA KNJIGA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Predlogi bele knjige 2011 na področju poučevanja tujih jezikov na zgodnji stopnji Kritike bele knjige o vzgoji in izobraževanju PREDLOG UČNEGA NAČRTA ZA ZGODNJE POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV V 1. VIO KRATEK PREGLED SODOBNIH MODELOV POUČEVANJA TUJIH JEZIKOV OPISMENJEVANJE V ANGLEŠKEM JEZIKU NA ZGODNJI STOPNJI PEDAGOGIKA MARIE MONTESSORI O MARII MONTESSORI PEDAGOGIKA MARIE MONTESSORI V SLOVENIJI TEORETSKI KONCEPTI PEDAGOGIKE MONTESSORI TEMELJI MONTESSORI PEDAGOGIKE Temeljni pojmi Značilnosti otrokovega razvoja od 6. do 12. leta starosti Kakšna je osnovna razlika med Montessori in tradicionalno metodo poučevanja? Marijina zapuščina MISLI MARIE MONTESSORI O JEZIKU UČENJE JEZIKA IV 3.6.1 Montessorijin jezikovni kurikulum Montessorijin»model«poučevanja tujih jezikov JEZIKOVNE DEJAVNOSTI IN GRADIVA, PRIMERNA TUDI ZA USVAJANJE IN UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA Govorica Branje in pisanje HOSPITACIJE PRI UČNIH URAH ANGLEŠČINE V JAVNIH OSNOVNIH ŠOLAH IN PRI DEJAVNOSTIH POVEZANIH S POUČEVANJEM ANGLEŠČINE V MONTESSORI PRIPRAVLJENEM OKOLJU VZROKI IN CILJI HOSPITACIJ METODA RAZISKOVANJA OPIS IN ANALIZA HOSPITACIJ PRI URAH ANGLEŠČINE V JAVNIH OSNOVNIH ŠOLAH A IN B Šola A Šola B OPIS IN ANALIZA HOSPITACIJ PRI DEJAVNOSTIH POVEZANIH Z ANGLEŠKIM JEZIKOM V MONTESSORI VRTCU IN PRI URAH SLOVENŠČINE TER MATEMATIKE NA JAVNI OSNOVNI ŠOLI, KI UPORABLJA ELEMENTE PEDAGOGIKE MONTESSORI Montessori vrtec Javna osnovna šola, ki uporablja elemente pedagogike Montessori Še nekaj primerov iz prakse drugih Montessori učiteljev PRIMERJAVA MED NAČINI POUČEVANJA V JAVNIH OSNOVNIH ŠOLAH IN NAČINI POUČEVANJA V USTANOVAH, KJER POUČUJEJO PO ELEMENTIH PEDAGOGIKE MONTESSORI V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE ZAKLJUČEK LITERATURA V Vsebina slik Slika 1: Na tablo pritrjena navodila za delo Slika 2: Gradivo s področja geografije Slika 3: Slikovno zaporedje dejavnosti in pravila za samostojno delo Slika 4: Kovinske vstavljanke Slika 5: Pincetni prijem Slika 6: Pikanje Slika 7: Pipetke Slika 8: Drobljenje soli Slika 9: Raca - ABC Slika 10: Zlogovanje - pike Slika 11: Abecedna preproga Slika 12: Klasifikacijske karte grbov slovenskih občin Slika 13: Klasifikacijske karte na temo cvetlic (slika - beseda) Slika 14: Primer reševanja klasifikacijskih kart Slika 15: Klasifikacijske karte na temo števil (slika - beseda) Slika 16: Klasifikacijske karte predmet in opis predmeta Slika 17: Škatla s predmeti živali Slika 18: Roža Slika 19: Dlan Slika 20: Premična abeceda Slika 21: Stavnica Slika 22: Stavnica Slika 23: Škatla s predmeti, ki se rimajo (iz leve proti desni: pan/fan, jug/mug, cat/hat, fish/dish in clock/block) Slika 24: Škatla s predmeti za roza stopnjo VI Slika 25: Predmet in njegovo ime zapisano s premično abecedo Slika 26: Predmet in njegovo ime zapisano na roza kartici Slika 27: Okvirna načrtna izpostavljenost tujemu jeziku do četrtega razreda (v urah) Vsebina tabel Tabela 1: Shema razvoja otrokovih razvojnih zmožnosti in predstavljena gradiva za slovenski (Place, 2011) in angleški (Lawrence, 1998; Polk Lillard, Lillard Jessen, 2003; Feez, 2010) jezik Tabela 2: Vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer sem hospitirala Tabela 3: Opazovani dejavniki pri poučevanju, ki sem jih opazovala na dveh javnih osnovnih šolah Tabela 4: Opazovani dejavniki v Montessori vrtcu in v javni osnovni šoli, ki uporablja elemente pedagogike Montessori Tabela 5: Začetek obveznega učenja tujega jezika v Montessori okolju in v slovenskih javnih izobraževalnih ustanovah do 15. leta VII 1 UVOD Če izhajamo iz tega, da je»jezik najpomembnejše sredstvo za pridobivanje informacij v procesu učenja«(čok, 2008, V: Skela, 2008: 18), potem niti ni tako nenavadno, da se v sodobnem času daje čedalje večji poudarek učenju le tega. Očitna je tudi večja težnja k učenju tujega jezika oz. k večjezično naravnanim družbam, saj tudi Evropska unija v uradnih listinah spodbuja učenje jezikov in s tem medkulturno uzaveščanje (http://ec.europa. eu/education/languages/pdf/doc3275_sl.pdf). Učenje tujega jezika je v Sloveniji vpeto v šolski sistem od 4. razreda dalje, vendar se večina otrok začne učiti tuji jezik že prej, preden jim šola to formalno omogoča. Táko zgodnje učenje tujega jezika že od vrtca naprej ni nikakršna novost. Pojavlja se v različnih oblikah, kot na primer del pouka, kot interesna dejavnost in v jezikovnih tečajih (Dagarin Fojkar, 2009). Vendar so neformalne oblike zgodnjega učenja lahko sporne, saj jih pogosto izvajajo privatne jezikovne šole, nad katerimi ne poteka nikakršen nadzor ustreznosti didaktičnih pristopov in jezikovne usposobljenosti učiteljev. Na drugi strani so takšne oblike učenja tujega jezika večinoma plačljive in za marsikaterega starša finančno obremenjujoče. Kot že omenjeno, se formalna oblika učenja angleščine pri nas začne v 4. razredu osnovne šole, vendar učni načrt ne upošteva učenčevih predznanj in tako predvideva začetno stopnjo učenja tujega jezika (http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/ devetletka/predmeti_obvezni/anglescina_obvezni.pdf). Ali naj se učenje tujih jezikov pomakne na začetek osnovnega šolanja za vse učence je zato v preteklih letih postalo predmet mnogih razprav. Leta 2010 je skupina strokovnjakov s področja učenja in poučevanja tujih jezikov v Sloveniji prvič predstavila Osnutek učnega načrta za pouk tujega jezika v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju (od tu naprej VIO) v osnovni šoli (http://www.zrss.si/pdf/ vecjezicnostclil.pdf). Marca 2011 je izšla nova Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, ki obvezno poučevanje tujega jezika (s prevladujočo vlogo angleščine) postavi v drugi razred osnovne šole. Maja 2012 pa je nova vlada določila uvajanje pouka tujega jezika v prvi razred (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201240&stevilka=1700). Tako je tudi stroka, ki se ukvarja z edukacijo in šolskimi politikami začela uradno priznavati pomembnost zgodnjega učenja tujih jezikov. Ta novost v slovenski izobraževalni sferi vodi strokovnjake v to, da začenjajo posvečati pozornost prenavljanju in prilagajanju didaktično-metodičnih pristopov -1- poučevanja otrokom prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, saj poteka proces usvajanja in učenja jezikovnega sistema otrok na razredni stopnji drugače kot pri učencih na predmetni stopnji (Brumen, 2004). Pri mlajših otrocih gre namreč bolj za celostno pridobivanje vrste novih védenj in spoznanj. Tako naj bi poučevanje tujih jezikov na zgodnji stopnji učenja spominjalo na naravno učenje oz. bi naj bilo podobno usvajanju prvega jezika (Čok, 2008). Pri tem je bistven način s katerim usvajamo jezik in življenjsko obdobje v katerem tuji/drugi jezik začnemo spoznavati in uporabljati. Tu pridejo v ospredje različni pedagoški modeli, s katerimi otrok usvaja tuj jezik. Med temi različnimi pedagoškimi modeli je tudi pedagogika Montessori, katere korenine segajo v leto 1907, ko je Maria Montessori odprla svojo prvo vzgojno-izobraževalno ustanovo in na podlagi opazovanja otrok razvila gradiva za različna področja poučevanja, med katerimi je tudi področje za jezik. Pedagogika Marie Montessori močno zagovarja učenje tujega jezika že v predšolskem obdobju in seveda tudi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Učenci se v Montessori pripravljenem okolju sistematično in dosledno srečujejo z elementi tujega jezika tudi s pomočjo stalne prisotnosti osebe (poleg vzgojiteljice), ki z učenci komunicira izključno v tujem jeziku. Sam pristop k poučevanju jezika in tudi tujega jezika je močno podkrepljen z različnimi didaktičnimi gradivi za razvijanje jezika. Motiv za diplomsko delo sta torej področje zgodnjega učenja angleščine v javnih osnovnih šolah, ki v zadnjem času doživlja korenite spremembe in področje metod in gradiv pedagogike Marie Montessori, kot element, ki bi ga bilo možno vključiti v poučevanje angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Diplomsko delo je predvsem teoretičnega značaja, saj je glavni cilj predstavitev elementov pedagogike Montessori, ki bi jih (teoretično) lahko vključili v poučevanje angleščine v 1. VIO javne osnovne šole. V diplomskem delu je teoretično ugotovljeno, zakaj je poučevanje angleščine kot tujega jezika že v zgodnjem otroštvu koristno. Na podlagi dostopnih raziskav v slovenskem prostoru je predstavljeno trenutno stanje poučevanja angleščine v 1. triletju osnovne šole. Pri tem povzema tudi Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju 2011 za osnovno šolo in najnovejši predlog učnega načrta za poučevanje angleškega jezika v 1.VIO ter cilje in standarde znanja, ki naj bi jih učenec dosegel pri učenju angleščine po zaključku prvega triletja. Predstavljeni so tudi najbolj razširjeni didaktični pristopi k poučevanju tujih jezikov na zgodnji stopnji, predvsem tisti, ki se pojavljajo v slovenskem prostoru. Na drugi strani pa to diplomsko delo predstavi temelje in načela pedagogike Marie Montessori (od tu naprej -2- MM) in njeno razširjenost pri nas. Posebej se osredotoča na njen kurikulum za poučevanje jezika in natančneje opisuje gradiva za poučevanje (tujega) jezika, ki jih pedagogika MM uporablja. Ugotovitve raziskovalcev v projektu Sporazumevanje v tujih jezikih / Uvajanje tujega jezika (UTJ) in jezikovnega / medkulturnega uzaveščanja (JiMU) v prvo vzgojnoizobraževalno obdobje OŠ ( ) so podkrepljene z mojimi opazovanji učnih ur zgodnjega poučevanja tujih jezikov v slovenskih javnih osnovnih šolah. Hospitacije v ustanovah, ki uporabljajo pedagogiko Montessori, pa so pripomogle k lažjemu predvidevanju elementov pedagogike MM, ki bi jih lahko uporabili v javnih osnovnih šolah. -3- 2 POJEM VEČJEZIČNOST IN NJEGOVI VPLIVI NA ZGODNEJŠE POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV 2.1 VEČJEZIČNOST Zaradi širitve in poenotenja trga, povečane mobilnosti znotraj Evropske unije, preseljevanja, globalizacije in mnogih drugih dejavnikov, dobiva pojem večjezičnosti nov pomen. Če je bila medkulturna in večjezična komunikacija v preteklosti privilegij elit in nuja priseljencev, je sedaj ta postala nujen pogoj za uspešno in učinkovito sobivanje. Tako večjezičnost ni prihranjena samo za akademike in natančne jezikoslovce, ampak je pojem uporabe tudi veliko znanih Evropejcev. Vzemimo na primer nogomet, šport, ki navadno ni povezan s posebnim jezikovnim znanjem, pa vendar je veliko igralcev, ki tekoče govorijo več jezikov. Nogometaši se tujih jezikov učijo zaradi svoje mednarodne mobilnosti in s tem preživetja. Pojem večjezičnosti se tako nanaša na položaj, ko ljudje v določenem geografskem območju govorijo več jezikov (ang. multilingualism), kot tudi na spretnosti ljudi, da obvladajo več jezikov (ang. plurilingualism). Taka večjezičnost, ki jo SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir za jezike) poimenuje raznojezičnost, je ključna značilnost Evrope, saj danes živi v Evropski uniji (od tu dalje EU) nekaj manj kot 500 milijonov ljudi (http://europa.eu) različnega etničnega, kulturnega in jezikovnega porekla. Evropska unija trenutno priznava 23 uradnih jezikov (http://ec.europa.eu/education/ languages/pdf/doc3275_sl.pdf) in vsakemu izmed njih tudi pravico do identitete. Prav tako dejavno spodbuja, da svobodno govorimo in pišemo v svojem jeziku. Obenem pa EU sledi cilju tesnejšega povezovanja med državami članicami. Ta cilja se dopolnjujeta in upodabljata geslo EU»Združena v različnosti«. EU gre dejansko še dlje, s tem, da svoje državljane spodbuja, naj se učijo jezikov. Znanje drugega jezika ali po možnosti več jezikov omogoča selitev in iskanje zaposlitve v drugi državi. Ta mobilnost na trgu dela pomaga ustvarjati nova delovna mesta in spodbuja rast. Znanje večjega števila jezikov spodbuja tudi medkulturne stike, vzajemno razumevanje in neposredno komuniciranje med posameznimi državljani v vse bolj razširjeni in raznovrstni Uniji. Leonard Orban, komisar za večjezičnost pri Evropski komisiji, je dejal:»sposobnost komuniciranja v več jezikih je velika prednost za posameznike, organizacije in podjetja. Krepi ustvarjalnost, ruši kulturne stereotipe, spodbuja razmišljanje zunaj ustaljenih okvirov in lahko pripomore k -4- razvoju inovativnih izdelkov in storitev.«(http://ec.europa.eu/education/languages/pdf/ doc3275_sl.pdf) V EU je nemščina z 90 milijoni domačih govorcev ali 18 % prebivalstva celotne EU najbolj razširjeni materni jezik. Angleščina, italijanščina in francoščina so materni jeziki 60 do 65 milijonov državljanov EU (12 13 % vseh prebivalcev), vendar angleščino kot prvi tuji jezik (po ocenah) govori 38 % državljanov EU, kar pomeni, da je angleščina najbolj razširjeni jezik Evropske unije, precej bolj od nemščine in drugih jezikov. Za približno 14 % državljanov EU je prvi tuji jezik francoščina ali nemščina. Pridružitev dvanajstih novih držav članic je od leta 2004 potrdila premoč angleščine kot nastajajoče lingue france Evropske unije. Ne preseneča dejstvo, da je najboljše znanje tujih jezikov v državah, ki so razmeroma majhne ali katerih jezik drugje ni dobro znan. Več kot 90 % oseb v osmih državah EU (v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, Slovaškem, v Sloveniji in na Švedskem) trdi, da poleg maternega jezika govorijo še drugi jezik. Na drugi strani lestvice pa le 34 % Ircev in 38 % Britancev navaja, da znajo drugi jezik dovolj dobro za komuniciranje (http://ec.europa.eu/education/languages/pdf/ doc3275_sl.pdf). 2.2 ZGODNJE UČENJE TUJIH JEZIKOV Da se Evropa združuje in globalizira je dejstvo, ki je pripomoglo k spoznanju, da lahko učencem že na začetku osnovne šole omogočimo stik s tujim jezikom. Raziskave so pokazale, da večina držav EU že znižuje začetno starost poučevanja tujih jezikov in tako zagotavlja več časa za učenje oz. daljše časovno obdobje za doseganje jezikovnih zmožnosti (Pižorn, 2009). Vendar se ne sme spremeniti le kvantitativna lastnost (povečano število ur), ampak tudi kvalitativne značilnosti zgodnjega učenja tujega jezika (Sarter, 2009). Prve večje raziskave o vplivu (pojavljanja) tujega/drugega jezika v zgodnjem otroštvu, na katere se naslanjajo znanstveniki, so bile opravljene v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Otroci, ki so bili že zelo zgodaj izpostavljeni tujemu jeziku, tega niso zavračali in so ga, posebno izgovorjavo, osvojili dokaj hitro (Sarter, 2009). Tuj jezik je bil v njihovem okolju pogoj za verbalno komunikacijo med vrstniki, učenje pa je potekalo v naravnih situacijah. Dognano je, da je učenje jezikov z ustreznim pristopom poučevanja boljše pri četrtih kot pri šestih letih in lažje z osmimi kot pa z devetimi leti. Res je, da se pri vsaki starosti lahko naučiš jezika, vendar je dognano, da se zgodnejše učenje bolje izkaže na dolgi rok (Jazbec, 2009). -5- Ugotovitve raziskav, pomembnih za uvajanje tujega jezika v prve razrede osnovne šole, so bile tudi, da otrokovo»naravno usvajanje drugega jezika praviloma sledi določenemu ritmu«(sarter, 2009: 6). Ob tem mora biti poskrbljeno tudi za pozitivne socialno afektivne pogoje, ki spodbujajo otrokovo željo po učenju drugega jezika.»francoski jezikovni programi iz Kanade za otroke iz angleško govorečih družin, kažejo na splošno dobre rezultate usvajanja drugega jezika v šolskih pogojih. Otroci nimajo po določenem obdobju prilagajanja nobenih večjih težav, kako slediti pouku v drugem jeziku. Njihovo usvajanje drugega jezika se odvija analogno z naravnim usvajanjem in njihov prvi jezik (materinščina) v razvoju ni okrnjen zaradi vključevanja v pouk drugega jezika.«(sarter, 2009: 6) Učenje tujih jezikov lahko poteka v vsakem življenjskem obdobju, vendar mora biti prilagojeno starosti učenca (tako otroka, kot odraslega). Tako tudi EU zagovarja in spodbuja poučevanje jezika v zgodnjem otroštvu, vendar je to smiselno le
Related Search
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks