U.Oregorouič k, I.Jazbec xx, R.čretnik x»i. DINAMIKA USEBNOSTI SUINCA CPb) IN KADMIJA (Cd) U SEHU IN ORGRHIZflUOOUEDNR OBMOČJU MEŽIŠKE DOLINE - PDF

Description
DDK 617:581.6 ( Mežiška dolina ) = 863 U.Oregorouič k, I.Jazbec xx, R.čretnik x»i DINAMIKA USEBNOSTI SUINCA CPb) IN KADMIJA (Cd) U SEHU IN ORGRHIZflUOOUEDNR OBMOČJU MEŽIŠKE DOLINE Na pobudo območne

Please download to get full document.

View again

of 13
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

Home & Garden

Publish on:

Views: 26 | Pages: 13

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
DDK 617:581.6 ( Mežiška dolina ) = 863 U.Oregorouič k, I.Jazbec xx, R.čretnik x»i DINAMIKA USEBNOSTI SUINCA CPb) IN KADMIJA (Cd) U SEHU IN ORGRHIZflUOOUEDNR OBMOČJU MEŽIŠKE DOLINE Na pobudo območne veterinarske službe v Prevaljah se Je Klinika za prežvekovalce leta 1975 prvič soočila s problematiko zastrupitev domačih ilvali, predvsem goveda, z ekshalacljami Rudnika in topilnice svinca Me lica. Vzrok so bile čedalje številnejše lntoksikacije s svincem (Pb) ln odškodninski spori med prizadetimi živonorejci ln Rudnikom. Omeniti Je namreč treba, da Je med leti 1974 in 1981 (leta 1981 sta poginili za zastrupitvijo s Pb zadnji dve kravi) poginilo ali bilo oddanih v zakol v sili 32 glav govedi, predvsem mlajše, in 2 prašiča. Pred namestitvijo filtrov Je bila povprečna vsebnost svinca ca v senu ekstremno velika, in sicer 584,0 324,0 ( ) ppm, nekoliko povečana pa je bila tudi povprečna vsebnost kadmija (Cd); znašala je 1,83 0,73 (1,23-2,82) ppm. V istem obdobju sta bili povprečni koncentraciji obeh elementov v senu Zgornje Savinjske doline 24,5 ppm (Pb) in 0,27 ppm (Cd). Vendar sta bili tudi tu vsebnosti Pb in Cd občutno nad splošno priznano normo, to Je med 3,0 do 7,0 ppm (18) oziroma do 10,0 ppm za Pb (17) in do 1 ppm za Cd (12). Pri tem je treba upoštevati, da so bili vzorci sena s travnikov v neposredni bližini območnih cesta, kjer sta avtomobilski in traktorski promet dokaj živahna, in je vsekakor možna večja ali manjša kontaminacija travne ruše, zlasti s Pb. t Dr.univ.,profesor, VTOZD za veterinarstvo, 8F, Ljubljana, Cesta v Mestni log 47»» 3r.,univ.prc-fe5or, VTOZD za veterinarstvo, BF, 61D00 Ljubljana, Cesta v Hestni log 47»» Hag., Veterinarska postaja Preval je, Preval je Velika vsebnost Pb v travinju in senu v letu 1974/75, ko so iivali zauiile z vo1 umi nožno krmo 7-30 mg Pb na dan, je povzročila razmeroma pogosto klinično zaznavno zastrupitev, ki je praviloma končala s poginom ali zakolom v sili. Vendar pa so največjo škodo povzročala subklinična oziroma prikrita zastrupljanja s Pb, ki so jih spremljala številna nespecifična bolezenska znamenja, kot so neustrezna Jesčnost, slabo pridobivanje tete, hujsanje, slabokrvnost, trdovratne plodnostne motnje, razmeroma pogosta zvrgavanja, neustrezna vitalnost novorojenih telet idr. Vse to je povzročalo, zlasti govedorejski proizvodnji, veliko gospodarsko škodo in - kot smo ie omenili - hude spore med živinorejci in upravo rudnika v Mežici. Vendar pa spori niso prenehali tudi po namestitvi filtrov leta 1978 iz preprostega razloga, ker je bilo prav v tem letu največ poginov in zakolov v sili, ki so odmevali se dolgo po tem, ko so klinično zaznavne zastrupitve že prenehale. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da so živalim leta 1978 pokladali seno, pridelano leto dni pred namestitvijo filtrov. Zaradi omenjenih težav je uprava rudnika ponudila Kliniki za prežvekovalce VTOZD za veterinarstvo BF, da se ob ustreznem financiranju loti sistematičnega proučevanja omenjene problematike. Se na tem mestu bi omenili, da sta po namestitvi filtrov leta 1979 vsebnost Pb v senu ln krvi ter vsebnost Cd v senu progresivno upadali ln dosegli leta 1982 povprečno vsebnost, ki se je že močno približala normalni (tabela 1, 2 in 3). V senu je bila vsebnost Pb ln Cd le se 13,16-3,79 (6,6-19,8) ppm oziroma 0,67-0,39 (0,24-1,47) ppm, v krvi pa le se 0,24-0,13 (0,08-0,66) ppm Pb (vsebnosti Cd v krvi nismo določali). Zadnja primera klinično manifestne zastrupitve s Pb sta bila registrirana, kot smo že omenili, leta 1981, nekaj dni po izgonu živali na spomladansko paso. Rejenost živali po namestitvi filtrov se je občutno popravljala, motnje v reprodukciji pa so postajale vse bolj redke, kljub dejstvu, da se osnovni obrok kakovostno in količinsko ni bistveneje izboljšal; občutno pa se je izboljšala oskrba živali s kompleksnimi rudninskimi mešanicami. Podatki iz literature Večina avtorjev se strinja, da Je Pb eden najpogostejših povzročiteljev zastrupitev pri domačih živalih, zlasti mlajših (2,3,11,15,16,17,18). Zastrupitve so pogostejše v industrijsko razvitih državah (3,17,18). Običajni viri Pb so akumulatorji, odpadno motorno olje z nad 500 mg Pb/100 ml, različna strojna olja, pesticidi in barve, ki vsebujejo Pb oksid (minij), Pb karbonat, Pb hidroksid, redkeje Pb sulfat in Pb kronat. Kot možne vire Pb omenjajo Se asfalt, llnolej, oljne filtre, svinčeno pločevino in vodovodne cevi v starih hlevih (2,3,10,11,12,16,17). Zlasti pomemben vir Pb je vegetacija ob zelo, prometnih avtomobilskih cestah, ki lahko vsebuje do 500 ppm Pb. Ob maloprometnih cestah je vsebnost Pb v rastlinju le okol 10 ppm (11). Medtem ko se v želodčno črevesnem traktu resorbira le 1-2 % metalnega Pb, se organske spojine Pb, ki topijo lipide, npr. Pb tetraetil, resorbirajo skoraj v celoti (3). Lačne ln pogosto alotriofagične živali, zlasti govedo (pomanjkanje Na,P in drugih esenclalnih snovi), rade oblizujejo in goltajo različne tujke, tudi tiste, ki vsebujejo Pb. Omenimo naj, da Je v Sloveniji okoli 60 * hiponatremlčnih ln nad 40 * hlpofosfatealčnih molznic (9). Na neki veliki farmi molznic v Sloveniji je prišlo pred leti do množične akutne zastrupitve goved s Pb, ko so llzala z mlnijem (PbO) pravkar prepleskane železne pregrade v hlevu. Nekaj živali je poginilo, nekaj pa je bilo oddanih v zakol. Znano je, da se delci tb usedajo na dno kapice ln se v zmerno kislem okolju predželodcev postopoma sprealnjajo v hudo strupen Pb acetat. Zastrupitve s Pb so zlasti pogoste na pašnikih, ki so izpostavljeni zanesljivo ugotovimo s kemijsko analizo krvi ln notranjih organov. rude. Na takih območjih so razmeroma pogoste klinično zaznavne zastrupitve, se pogosteje pa subkllnične oz.latentne, ki Jih sprealjajo že omenjena nespecifična bolezenska znamenja. Zastrupitev zanesljivo ugotovimo s kemijsko analizo krvi ln notranjih organov. Zadnja leta ugotavljajo prisotnost Pb v krvi tudi z zelo občutljivo encimsko metodo. Zaradi inhibicije encima aminolevullnske dehldrataze (ALA-D) pride namreč do pomanjkljivega izkoriščanja aminolevulinske kisline, kar se pri kroničnem zastrupljanju s Pb kaže v zmanjšani sintezi hema in ravni ALA-D v plazmi ter v povečani količini aminolevulinske kisline v urinu (3). Pb se odlaga v organizmu (predvsem v skeletu) in ko doseže določeno koncentrac i jo,pri de do klinično zaznavne zastrupitve. Vegetacija na travnikih, ki so izpostavljeni močnim industrijskim polucijam Pb, lahko vsebuje od ppm Pb (3). Na območju Mežiške doline je vsebovala ppm (5,6,7,8,9,10). Kerinova (13) je ugotovila, da je bilo leta 1969 v kilogramu prsti v pasu, ki je bil oddaljen 2-7,5 km od topilnice v Mežici, povprečno 628,3 mg Pb, v neogroženem ruralnem območju pa le 22,4 mg. Kerinova (clt.l) sta v okolici topilnice Pb v Mežici (žerjav) ugotovila leta 1970 v kilogramu suhe snovi sena mg Pb. V 8 od 20 vzorcev sena je bilo nad 1000 mg Pb/kg suhe snovi, v vzorcih sena z nekontaminiranih območij pa sta našla le 1,41-3,56 mg Pb/kg suhe snovi. V vzorcih otave z istih površin je bilo več Pb kakor v senu. Med 20 vzorci jih je kar 16 vsebovalo nad 100 mg Pb/kg suhe snovi. Pretežni del vzorcev druge košnje pa je vseboval v kilogramu suhe snovi med 138 ln 355 mg Pb. Vzorci otave z neogroienih ruralnlh območij so vsebovali povprečno 5,26 mg Pb/kg. Gymothy ln sodelavci (11) so ugotavljali kontaminacijo rastlinja ob avtocestah v okolici Dunaja in ugotovili, da je bilo en meter od roba avtoceste v kilogramu suhe snovi travinja 80 ppm Pb, 10 metrov od roba 62,5 ppm in 50 metrov od roba ceste 25,0 ppm Pb. V travi zelenega pasu med pasovnicama je bilo povprečno 201 ppm Pb. Po Hammondu in Arnsonu (clt.l.) se pri dnevni konzumaciji 6-7 mg Pb/kg telesne teže pojavijo pri govedu klinična znamenja zastrupitve. Pb lahko vdre prek placente v plod ln se deponira v njegovem organizmu. V zvezi s tem lahko pride do odmiranja plodu in zvrgavanj (15,16). čeprav Je mortalnost pri akutni, klinično zaznavni zastrupitvi skoraj 100 %, je odstotek akutnih zastrupitev pri govedu razmeroma majhen. Zato ni upravičeno uporabljati stopnjo mortalnosti pri živalih na pasi za dokaz stopnje polucije Pb v okolje (3). Akutna zastrupitev pri govedu Je večidel posledica naključnega zaužitja toksične količine Pb. Med 2auiivanJeB in Izločanjem Pb iz organizma (urin, iztrebki) Je ravnotežje, če dnevna konzumacija ne presega 0,2 ag Pb/kg in se koncentracija Pb v krvi ne prekorači 0,5 mg/1 oziroma 0,5 ppm. če je koncentracija Pb v krvi večja, se Pb odlaga v kosteh, predvsem v kostni spongiozi. Pri tem gre v bistvu za inaktivacijo Pb (3). Zaradi nenehnega presnavljanja v kosteh (gradnja in razgradnja trabekul in Haversovih kanalčkov) se deponirani Pb mobilizira in sprošča. Intenzivno sproščanje nastopi zlasti ob povečanih potrebah organizma po Ca med brejostjo in laktacijo, lakoto (divjad) in v različnih stresnih razmerah, npr. pri izgonu živali na oddaljene pašnike. V teh primerih lahko pride do intenzivnejšega sproseanja Pb iz depojev in do klinično zaznavne zastrupitve. Potemtakem v organizmu ni trajno inaktiviranega Pb. Pred vsako akutno ali perakutno zastrupitvijo Je namreč dolgotrajno latentno oz. subklinleno obdobje zastrupljanja, razen ko gre za zastrupitev z enkratno veliko količino Pb, kar pa se dogaja redkeje. V številnih deželah in pri nas so akutne oz. perakutne zastrupitve s Pb pri govedu najpogostejše v prvih dneh spomladanske pase. V teh primerih gre v bistvu za akutno oz. perakutno eksacerbacijo subklinisne oz. latentne zastrupitve (3). Kar zadeva kadmij (Cd), Je treba omeniti, da Je tudi ta pomemben onesnaževalec okolja v bližini topilnic Zn in Pb, pa tudi Industrijskih objektov. Vendar pa akutnih in kroničnih zastrupitev s tem elementom pri govedu v omenjenih okoliščinah doslej se niso registrirali. To pa ne pomeni, da v določenih okoliščinah ne bi bile možne (3). Cd soli kot zassltna sredstva kovin se na splošno le malo uporabljajo v okolici živinorejskih objektov, kot fungicidi pa praktisno ne pridejo v stik z živalmi v taksnih kolisinah, da bi lahko pripeljale do zastrupitve. Lastnost Cd soli, da povzročajo bljuvanje, v precejšnji meri varuje monogastrične živali pred zastrupitvijo. Cd se kopiči predvsem v ledvicah (do 400 ppm) (4,12). Dolgotrajno jemanje Cd soli povzroča pri teletih v eksperimentalnih okoliščinah mikrocitno anemijo, nejesčnost, zastajanje v rasti in hujsanje, splošno oslabelost, keratozo, lusčenje povrhnjice, slabo keratinizaci jo parkljev, suho in krhko roževino, izgubo naravnega dlačnega leska, izpadanje dlake, hiperplazijo kostnega mozga in deminerallzacijo kostnega tkiva, po vsej verjetnosti pa tudi pomanjkljivo oksidacijo v najvitalnejsih organih. V zvezi s tem lahko pride do okvare jeter ln zlasti se ledvic. Pride pa lahko tudi do zvrgavanj, kongenita 1nih malformacij in rojevanja mrtvih telet in Jagnjet. Spremembe na koti so podobne tistim pri pomanjkanju Zn. Navajajo tudi motnje v vidu, spremembe na skrotumu in neplodnost pri bikih zaradi motenj v razvoju mod, azoospermije in bolezensko prizadetih semenilc. Po odstranitvi Cd lz obroka se stanje razmeroma hitro popravi, razen pri hudo prizadetih bikih, pri katerih se plodnost ne obnovi. Pri raztelesbi najdemo hlperkeratozo epitelija v predželodcih, te omenjene spremembe na koti in modih (delno ali popolno pomanjkanje spermlogeneze) ter nefropatijo (3). Pri vsebnosti do 40 ppm Cd v susinl sena ni pričakovati toksičnega učinka; pri 160 ppm Je toksičen učinek zmeren, pri 640 ppm in vet, pa ie pride do hudih zastrupitev (18). fateriol in metode delo Orientacijski klinični pregled ln Jemanje biološkega materiala opravljamo v prvih dneh maja, in sicer pri 60 kravah na 13 najbolj ogroženih kmetijah, se pravi tistih, kjer so ie bili primeri klinično zaznavnih zastrupitev, V tem obdobju so iivali v Mežiški dolini praviloma se na zimskem obroku. Hematološke in biokemijske preiskave krvnega seruma dopolnjujejo z določanjem vsebnosti Pb v krvi, dostavljenih vzorcih Jeter in ledvic ter v senu. V senu določamo tudi vsebnost Cd. Redno opravljamo tudi koprolosko preiskavo in preiskavo mleka na morebitno prisotnost ketonov. Namen obsežnih laboratorijskih preiskav je določanje presnovnega profila pri molznicah ln morebitnih napak v prehrani, ki bi lahko same od sebe negativno vplivale na rejenost, mlečnost in reprodukcijo živali, se pravi tista nespecifična znamenja, ki spremljajo - med drugim tudi kronično zastrupi Jan je goved s Pb, deloma tudi s Cd (3,4,9,12,15,16,17,18). V referatu se bomo omejili na prikaz vsebnosti Pb v krvi, notranjih organih in senu (atomska absorbcijska spektrofotometrija-varian techtron - Analytical methods for flame spectroscopy). Vrednosti Pb in Cd so zaradi lažje orientacije v tekstu navedene v starih merskih enotah, v tabeli 2 pa v starih in novih enotah. Rezultati in diskusija 12 tabele 1 se vidi, da je bila povprečna vsebnost Pb v 4 vzorcih sena iz leta 1974, to Je 4 leta pred namestitvijo filtrov 584,0 t 324,0 ppm. Nekoliko manjše vrednosti navajata Sezton in Buck (18) za travinje z območja, ki ga trajno onesnažujejo akshalaclja Pb. Komparativne raziskave v Zgornji Savinjski dolini so pokazal«, da Je v vzorcih sena le 22,0-29,0 ppm Pb (5). Leta 1974/75 so bili iglavci na območju Meiiske doline zaradi svinčevega prahu srebrne barve. Zdelo se je, da gre za okrasne srebrne»reke. Zanimiv «onitor hude kontaminacije okolja s Pb so bile mačke, zlasti Blajft«, ki so si po nočnem lovu oblizovale mokro dlako, kontaminirano s Pb. Zelo pogosto so namreč obolevale ln poglnjale za klinično zaznavno zastrupitvijo. Tabela 1: Vsebnost Pb (mg/kg oz.ppm) v senu pred namestitvijo filtrov leta 1975 in dinamika Pb po namestitvi filtrov od leta leto n z s var * 4 584,00 324,00 227,0-953, ,04 61,35 21,0-252, ,30 28,15 14,7-113, ,54 29,58 16,0-127, ,16 3,79 6,6-119, ,20 8,07 9,1-33, ,12 18,16 9,7-63, ,28 12,58 9,8-50, ,77 13,00 8,0-56,0 * - seno, ki so ga pokladall leta 1975 Je bilo pridobljeno letno dni poprej. Iz tabele 1 se vidi, da je povprečna vsebnost Pb v senu po namestitvi fltrov vse do leta 1982 progresivno upadala, do leta 1986 pa so vrednosti nihale v mejah, ki so nad normalnimi , vendar ne tolikšne, da bi lahko izzvale klinično zaznavno zastrupitev. Po letu 1981 dejansko do njih ni prišlo. Iz literature vemo, da klinično zaznavne zastrupitve nastopajo, ko je v suhi snovi silaže 140 ppm (3), v senu pa 150 ppm (17). Nihanje vsebnosti Pb v senu si pojasnjujemo predvsem z večjo ali manjšo kontaminacijo travinja s površinsko plastjo zemlje, ki vsebuje veliko koncentracijo Pb. V zgornji plasti zemlje v Meilski dolini je povprečno 630 mg Pb/kg (13). V zvezi z omenjenim Je treba opozoriti, da so vse do leta 1981 obstajale določene motnosti posameznih, klinično zaznavnih zastrupitev, kar se je v resnici tudi primerilo. Gre namreč za večjo deponac1 Jo od ekskreclje Pb. Do nepričakovane akutne zastrupitve Je prišlo spomladi leta 1981, nekaj dni po izgonu iivali na pašo. Kemijska analiza Je pokazala, da je bila vsebnost Pb v suhi snovi travinja v mejah normale, to je pod 10,0 ppm (17,18). Klinično zaznavno zastrupitev si skušamo pojasniti z mobilizacijo in sproščanjem Pb iz kostnih zalog v zvezi z aktivacijo presnove pri iivalih na paši, kar je znano tudi iz literature (3). Veterinarjem in llvlnorejcem tega območja Je znan ta fenomen in še danes, več let po zadnjih zastrupitvah, obstaja strah pred zastrupitvami s Pb prav v prvih dneh spomladanske paše. Dinamika Pb v krvi Je prikazana v tabeli 2. Iz tabele se vidi, da je bila povprečna koncentracija Pb v krvi leta 1975, se pravi 3 leta pred namestitvijo filtrov 1,26 i 0,58 (0,5-2,3) ppm oziroma 0,060 0,028 (0,024-0,111)A mol/l. Po letu 1979, se pravi leto dni po namestitvi filtrov, pa vse do leta 1982 se Je vsebnost Pb v krvi progresivno zmanjševala in dosegla raven, ki Je v splošno priznanih mejah normale, to je med 0,05 in 0,25 ppm (3,18). Po letu 1982 so se vrednosti Pb v krvi gibale znotraj omenjenih meja in dosegle najniijo povprečno raven, to je 0,17 ppm v letu očitno je, da se je raven Pb v krvi zmanjševala vzporedno z upadanjem le-te v senu. Število posredovanih vzorcev jeter in ledvic je bilo vsa ta leta razmeroma majhno; pogosto je bil dostavljen vzorec le enega od obeh organov. Prvi vzorci jeter so bili preiskani leta 1979, se pravi leto dni po namestitvi filtrov. Od treh vzorcev sta 2 vsebovala znatno nad 2,0 ppm Pb (4,87 in 5,96 ppm), to je nad vsebnostjo, pri kateri bi utegnilo priti do klinično zaznavne zastrupitve (18). V teh primerih Je rudnik izplačeval odškodnino zaradi evidentnega kroničnega zastrupljanja iivali z ie omenjenimi posledicami, ki ga spremljajo. V ZR Nemčiji izplačujejo odškodnino, če nepričakovano poginula iival vsebuje v krvi nad 1,5 ppm, v jetrih pa nad 2,0 ppm Pb (12). Tabela 2 : Vsebnost Pb 1 [ mol/ 1 in ppm) v krvi molznic pred namestitvi jo filtrov leta 1975 in dinamika Pb po namestitvi filtrov od leta leto n X s var ,060 0,028 0,024-0,111 mol/l 1,25 0,58 0,50-2,30 ppm ,043 0,020 0,017-0,091 mol/l 0,88 0,41 0,35-1,89 ppm ,023 0,014 0,009-0,100 mol/l 0,48 0,29 0,18-2,08 pm ,016 0,003 0,007-0,217 mol/l 0,32 0,06 0, 14-0,45 ppm ,012 0,006 0,004-0,032 mol/l 0,24 0,13 0,08 _ 0,66 ppm ,011 0,004 0,004-0,030 mol/l 0,23 0,096 0,096-0,64 ppm ,0087 0,011 0,0034-0,015 mol/l 0,18 0,22 0,07-0,31 ppm ,0092 0,0034 0,0048-0,020 mol/l 0,19 0,07 0,10-0,41 ppm ,0082 0,0024 0,0034-0,013 mol/l 0,17 0,049 0,07-0,27 ppm Leta 1980 je bilo v 5 od 7 vzorcev jeter nad 2,0 ppm Pb, leta 1981 pa v 8 vzorcih količina Pb ni prekoračila 2,0 ppm V 20 vzorcih ledvic, dostavljenih od leta , vsebnost Pb nikoli ni prekoračila 10,0 ppm, to je količine, pri kateri izplačujejo odškodnino. V letu 1983, 1984 in 1985 so bili posredovani le 4 vzorci jeter in 3 vzorci ledvic. V vzorcih jeter je bilo 5,16 ppm, 8,19 ppm, 0,80 ppm ln 0,85 ppm Pb, v vzorcih ledvic pa le 1,20 ppm, 5,62 ppm in 1,20 ppm Pb. V letu 1986 niso dostavili notranjih organov. Iz omenjenega sledi, da se je ob prenehanju dramatičnih klinično zaznavnih zastrupitev zmanjšalo zanimanje živinorejcev za dostavo notranjih organov v kemijsko analizo. Med leti 1977 in 1979 Je območna veterinarska sluiba dostavila v preiskavo iivilsko kemitnenu laboratoriju v Mariboru 14 vzorcev Jeter, 15 vzorcev ledvic in 8 vzorcev mesa. Večina vzorcev je bila dostavljena leta 1978, ko je bilo največ zastrupitev. Vsebnost Pb v Jetrih Je nihala med 2,60 in 6,95 ppm, s srednjo vrednostjo 6,45 in v mišicah med 0,80 ln 1,50 ppm, s srednjo vrednostjo 1,01 ppm. Vsi vzorci Jeter, ledvic in mesa so bili po predlogu veterinarskega inšpektorja (1) neprimerni za prehrano ljudi. Avtor v svoji magistrski nalogi namreč predlaga maksimalno dovoljeno količino Pb v organih do l,o ppm, v mesu pa do 0,5 ppm Pb. Kar zadeva vsebnost Cd v senu, naj omenimo, da ga je bilo v suhi snovi sena leta 1975, to Je 3 leta pred namestitvijo filtrov 1,831 0,73 (1,23-2,82) ppm. Glede na podatke iz literature (18), da pri količini 40,0 ppm Cd v senu ni pričakovati toksičnega učinka te prvine, je bila aktualna vsebnost Cd v senu z neposredno ogroienih kmetij zanesljivo majhna. Po namestitvi filtrov se je ie leta 1979 zmanjšala na 0,71 ppm, leta 1980 pa na 0,45 ppm. Ob manjših nihanjih se je vsebnost Cd v senu leta 1986 zmanjšala na vsega 0,24 ppm, kar Je celo nekoliko manj od povprečne vsebnosti Cd v Zgornji Savinjski dolini (0,27 ppm), ugotovljene v letu 1975 (5). Splošno priznana normalna vsebnost Cd v susini rastlinja je pod 1 ppm (12). Tabela 3: Vsebnost Cd (v mg/kg oz.ppm) v senu pred namestitvijo filtrov leta 1975 ln dinamika Cd po namestitvi le-teh od leta leto n X s var ,83 0,73 1,23-2, ,71 0,41 0,28-1, ,45 0,17 0,26-0, ,64 0,14 0,34-1, ,67 0,39 0,24-1, ,31 0,21 0, 19-0, ,77 0,35 0,22-1, ,24 0,07 0,16-0,32 Omenimo naj se enkrat, da Je pri vsebnost
Related Search
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks