OSNOVNI HIGIENSKO-TEHNIČNI UKREPI OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH Basic hygiene and technical measures in the event of natural and other disasters - PDF

Description
OSNOVNI HIGIENSKO-TEHNIČNI UKREPI OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH Basic hygiene and technical measures in the event of natural and other disasters Mojca Jevšnik*, Damjan Slabe**, Martin Bauer*** UDK 613:614.8

Please download to get full document.

View again

of 7
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

Mobile

Publish on:

Views: 21 | Pages: 7

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
OSNOVNI HIGIENSKO-TEHNIČNI UKREPI OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH Basic hygiene and technical measures in the event of natural and other disasters Mojca Jevšnik*, Damjan Slabe**, Martin Bauer*** UDK 613:614.8 Povzetek Nenadni pojavi, kot so množične nesreče in katastrofe, ogrozijo posameznika in skupnost ter ljudi v trenutku postavijo v izredno težke okoliščine. Soočiti se morajo tako s človeškimi žrtvami kot z materialno izgubo. To predstavlja veliko fizično in psihično obremenitev, ki jo še stopnjuje poslabšanje higienskih razmer. Prvi ukrepi ob elementarnih nesrečah so usmerjeni v reševanje človeških življenj, takoj za temi pa je treba začeti aktivnosti za zagotovitev preskrbe s pitno vodo in hrano, za nastanitev, zagotavljanje razmer za osebno higieno in ravnanje z odpadki ter ukrepov za obvladovanje nevarnosti pojavljanja in širjenja nalezljivih bolezni. Vse te aktivnosti morajo biti skrbno načrtovane in pravočasno strokovno izvedene, saj bodo le tako prispevale k obvladovanju številnih tveganj. V prispevku so po prednostnem vrstnem redu vsebinsko in shematsko prikazani higienskotehnični ukrepi, ki znatno prispevajo k obvladovanju razmer, nastalih po naravnih in drugih nesrečah. Abstract Sudden phenomena, such as mass disasters and catastrophes, endanger individuals and communities, and immediately place people in extremely difficult circumstances. People have to face both human casualties and material loss. This represents a great physical and psychological burden which is further intensified by the deterioration of hygienic conditions. First measures taken in the event of natural disasters are aimed at saving human lives; these are immediately followed by activities for the provision of drinking water and food, accommodation, personal hygiene conditions, waste management, and measures to control the risk of occurrence and spread of infectious diseases. All these activities must be carefully planned and professionally carried out in due time, as this is the only way for them to contribute to the management of various risks. The article presents those hygiene and technical measures, by priority order, both substantively and schematically, that significantly contribute to the control of a situation caused by natural and other disasters. Uvod Nesreče, še zlasti tiste, ki se pripetijo ljudem pri delu, v prometu, gospodinjstvu ali v prostem času, so vsakodnevna stvarnost. Množične nesreče in katastrofe na srečo niso tako pogoste, imajo pa njihove posledice bistveno večje razsežnosti. Ogrozijo posameznika in skupnost ter ljudi v trenutku postavijo v izredno težke *** dr., Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo, Zdravstvena pot 5, Ljubljana, *** mag., Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za področje javnega zdravstva, Zdravstvena pot 5, Ljubljana, *** mag., Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za področje javnega zdravstva, Zdravstvena pot 5, Ljubljana, okoliščine. Soočiti se morajo tako s človeškimi žrtvami kot z veliko materialno izgubo (Opačič, 1989). To povzroča izjemno fizično in psihično obremenitev, ki jo še stopnjuje poslabšanje higienskih razmer. Organizacija zdravstvenega varstva ob velikih nesrečah in katastrofah je eden bistvenih elementov sistema zaščite, reševanja in pomoči, v katerem je zagotovljeno sočasno in učinkovito delo različnih služb z namenom, da se, kolikor je le mogoče, zmanjšajo posledice posamezne nesreče, še zlasti pa preprečijo oziroma zmanjšajo človeške žrtve (Slabe, 2006). Ob elementarnih nesrečah večjih razsežnosti (poplavah, po rušilnem potresu, neurjih, epidemiji nalezljive bolezni in drugih primerih) se mora prizadeta skupnost soočiti celo z izrednimi razmerami. Te nastopijo za zdravstveno službo takrat, ko pride (običajno nenadoma) do nesorazmerja med potrebami 206 številka 26, 2012 po zdravstvenih storitvah in zmožnostjo zdravstvene službe, da se na prizadetem območju čim prej odzove na te potrebe in razmere obvladuje (Macarol-Hiti, 2000). Higiensko-tehnični ukrepi S sanitarno-higienskega vidika je treba v izrednih razmerah, še zlasti, ko je potrebna premestitev ljudi iz ogroženih krajev, izvajati higiensko tehnične ukrepe (Bauer in Jevšnik, 2008), kot so: preskrba s pitno vodo, urejanje začasnih bivališč, zagotovitev razmer za izvajanje osebne higiene, upoštevanje higienskih zahtev pri preskrbi z živili in pri - pravljanju hrane, odstranjevanje odpadkov iz začasnih bivalnih naselij, dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija, dekontaminacija, nadzor nad izvajanjem začasnih ukrepov. Preskrba s pitno vodo Največkrat je pomanjkanje pitne vode med prvimi posle - dicami elementarne nesreče. V večini primerov se pojavi onesnaženje pitne vode z mikroorganizmi fekalnega izvora ali nevarnimi kemijskimi snovmi. V izrednih razmerah je pitna voda iz javnih vodooskrbnih sistemov obravnavana kot onesnaženo živilo, zato jo je treba prekuhavati ali kako drugače pripraviti za varno uporabo v prehranske namene, ali pa uporabiti ustekleničeno pitno vodo. V takšnih okoliščinah je za učinkovito izvajanje celovite oskrbe s pitno vodo pomemben strokovni sanitarni nadzor, ki vključuje (Bauer in Jevšnik, 2008; ZZV Ljubljana, 2010): vodne vire, vodovarstvena območja, ukrepe za preprečevanje onesnaženj, vodne objekte in čistilne naprave, vključno z vzpostavljenim sistemom za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode (sistem HACCP) in preverjanjem nje - gove učinkovitosti (verifikacija), ukrepe za zmanjševanje bioloških, kemičnih in fizikalnih tveganj pri oskrbi s pitno vodo, male terenske analize vode, vzorčenje vode, postopke za izboljšanje vode za pitje, izvajanje nadzora za preverjanje zdravstvene ustreznosti pitne vode, vzpostavljenega pred pojavom izred - nih razmer in posebej v izrednih razmerah, higiensko-epidemiološke razmere in zdravstveno sta - nje ogroženega prebivalstva. V preglednici 1 je predstavljeno načrtovanje oskrbe s pitno vodo v izrednih razmerah glede na stopnjo njenega pomanjkanja. Pri zagotavljanju minimalne količine pitne vode je treba upoštevati tudi klimatske razmere, fizično aktivnost, spol, starost, nekatera fiziološka stanja (nosečnost, dojenje), posebnosti glede prehrane (alergije, diete zaradi bolezenskih stanj) in zdravstveno stanje posameznika. Če v prvih dneh ni mogoča oskrba prizadetega prebivalstva z ustekleničeno pitno vodo, se za pitje uporablja samo prekuhana voda. V izrednih razmerah je veliko tveganje fekalnega onesnaženja pitne vode in zaradi tega izbruhov bolezni, povzročenih z onesnaženo vodo, zato je treba načrtovati, izvajati in nadzirati te preventivne ukrepe (Bauer in Jevšnik, 2008): nujna popravila, čiščenje in kondicioniranje obstoječih virov, povečanje dezinfekcije s klorom na viru ali ponovno kloriranje med distribucijo, vzdrževanje omrežja pod stalnim tlakom (če je mogoče), začasna uporaba alternativnih virov, če ni možnosti oskrbe iz obstoječega vira. Ob kemijskem onesnaženju se lahko uporablja le sanitarna voda. Stopnja pomanjkanja pitne vode Merilo Poraba vode v litrih (l)* Skupaj v litrih pitje, 3,5 Zmerno pomanjkanje za: pripravo hrane, 4,0 pomivanje posode, pribora, opreme, 2,0 približno 15 osebno higieno. 5,5 pitje, 3,5 Veliko pomanjkanje za: pripravo hrane, 2,0 pomivanje posode, pribora, opreme, 0,5 vsaj 9 osebno higieno. 3,0 Kritično pomanjkanje za: pitje in osebno higieno, 5,0 vsaj 5 Fiziološki minimum (za največ 3 dni) za: pitje v poletnem obdobju, 3 pitje v zimskem obdobju. 1,5 1,5 3 * predvideno za eno osebo na dan Preglednica 1: Načrtovanje oskrbe s pitno vodo v izrednih razmerah glede na stopnjo njenega pomanjkanja (Opačič, 1989; Bauer in Jevšnik, 2008; URSZR, 2012) Table 1: Criteria definition for the planning of drinking water supply in emergency situations, with regard to the degree of drinking water shortage (Opačič, 1989; Bauer and Jevšnik, 2008; Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief (ACPDR), 2012). Mojca Jevšnik, Damjan Slabe, Martin Bauer: OSNOVNI HIGIENSKO-TEHNIČNI UKREPI OB NARAVNIH IN DRUGIH Ogroženo prebivalstvo mora čim prej dobiti ustrezne informacije o stanju pitne vode in napotke za ustrezno ravnanje. Med načini oskrbe s pitno vodo je tudi dovažanje vode s cisternami, za kar poskrbijo usposobljene eki pe (npr. Civilne zaščite, Slovenske vojske itn.). Pomembno je, da ogroženo prebivalstvo upošteva navodila za pripravo in vzdrževanje zdravstveno ustrezne pitne vode (Likar, 1994; Bauer, 1994). Obvezno je treba prekuhavati vodo, namenjeno za pitje, pripravo hrane in pijač, pripravo otroške hrane, ledenih kock, pranje zelenjave in sadja ter umivanje zob (Kastelic in Bonač, 1983; Opačič, 1989; Bauer in Jevšnik, 2008). Prekuhavanje pitne vode (ko voda zavre, običajno za - dostuje, da burno vre še minuto) je preventivni ukrep, s katerim se izboljša mikrobiološka kakovost pitne vode (IVZ Republike Slovenije, 2010). Namesto prekuhane je priporočljivo v začetnih dneh uporabiti ustekleničeno vodo. Preveriti je treba rok njene uporabe, pogoje za shranjevanje in ustreznost embalaže. Urejanje začasnih bivališč Ob hudih naravnih nesrečah so poškodovani in porušeni bivalni objekti, zato je pomembna učinkovita začasna namestitev prizadetega prebivalstva. Ta je lahko sku - pinska ali individualna. Za prvo so odgovorne občinske ali državne ustanove, za drugo pa običajno družina, sorodstvo ali znanci. Načrtovanje bivalnih prostorov je timsko delo strokovnjakov z različnih področij. Izberemo: obstoječe objekte s komunalno infrastrukturo (vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje), opremljene prehranske objekte, druge objekte, ki so potrebni za nemoteno oskrbo prebivalstva. Če takšnih objektov nimamo, izberemo prostor: na suhem, čistem in nepoplavnem območju, z blagim nagibom terena in s poroznim vrhnjim talnim slojem, z nizkim nivojem talne vode in zunaj vodovarstvenih območij, ki ima sončno lego in je v zavetrju, ki je prometno dostopen, ki je odmaknjen od naselja in industrijskih objektov, z možnostjo oskrbe s pitno vodo, hrano in možnostjo za odstranjevanje odpadkov. Če ni možnosti uporabe zidanih objektov, začasna bi - vališča improviziramo. Glede na tehnične možnosti se za začasno nastanitev uporabijo šotori, barake, preurejena prevozna sredstva, zabojniki ali naravna zavetja. S sanitarno-higienskega vidika je pomembno, da objekte začasnega naselja razdelimo v čisti in nečisti del oziroma območja. V čistem delu so stanovanjski objekti, območje za oskrbo s pitno vodo, prehranski obrat s skladišči za živila, ambulantni prostori ter zunanja igrišča oziroma prostori za otroke (Opačič, 1989; Bauer, 1994; Bauer in Jevšnik, 2008). Prostor za nečisti del določimo glede na rožo vetrov, kar pomeni, da upoštevamo smeri vetrov od čistega območja proti nečistemu delu. V nečistem delu so umivalnice in straniščni prostori, prostori za odpadke in odplake, prostori za čistilni pribor in čistilna sredstva, prostori za prevozna sredstva in mehanične delavnice. Upoštevamo tudi nagnjenost terena, vodne vire in dovozne poti (Bauer, 1994). Med pomembnejše sanitarno-higienske ukrepe za zagotavljanje nastanitve prizadetega prebivalstva spadajo (Opačič, 1989; Bauer, 1994; Likar, 1994; Bauer in Jevšnik, 2008): evakuacija in naselitev na začasna bivalna območja, zagotavljanje ustreznih mikroklimatskih razmer v na - stanitvenih objektih, takojšnje in pravilno zbiranje fekalij in drugih odpadkov. Ker so navadno poškodovani vodovodni in kanalizacijski sistemi, se kopičijo velike količine odpadnih snovi, zato je namestitev straniščnih kabin prednostna naloga. Če ni možnosti hitre dostave straniščnih kabin, uredimo poljska stranišča na začasni bivalni lokaciji. Pomembno je tudi evidentiranje vseh medicinskih pre - gledov in drugih aktivnosti, da zagotovimo pravilno in pra- Prostor Začasni stanovanjski in pomožni prostori: Umivalnice in stranišča: Minimalne higienske zahteve 2,5 3 m 2 površine in 9 10 m 3 prostornine na osebo, če je prostor dobro prezračevan, sicer 4 m 2 in 15 m 3, 1 posteljo na osebo z 0,5 m razmika med posteljami in 90 cm razmika med spodnjo in zgornjo posteljo, če so te v nadstropjih, ogrevan prostor z najmanj 16 C v spalnici in 18 C v bivalnih, administrativnih in učilniških prostorih, okna v velikosti vsaj 1/8 zasteklitve glede na talno površino prostora. 1 vodovodno pipo na 6 10 oseb, 1 straniščno kabino (izjemoma straniščno odprtino poljskega stranišča) na oseb. Preglednica 2: Opis minimalnih higienskih zahtev v začasnih stanovanjskih in pomožnih prostorih Table 2: Description of minimum hygiene requirements in temporary housing and auxiliary facilities. 208 številka 26, 2012 vočasno izbiro sorazmernih preventivnih ukrepov (npr. izolacija obolelih za gastrointestinalnimi in drugimi nalezljivimi boleznimi, cepljenja itn.). Zagotovitev razmer za osebno higieno Skrb za osebno higieno ni samo stvar znanja in navad posameznika, temveč je odvisna tudi od možnosti za njeno uresničevanje. V izjemnih razmerah pride do poslabšanja tako življenjskih kot higienskih razmer. Porušeno ravnotežje med človekom in okoljem poveča možnost za razvoj številnih nalezljivih bolezni (Opačič, 1989), skrb za osebno higieno pa bistveno prispeva k zmanjševanju prenosa nekaterih nalezljivih bolezni in vpliva na človekovo psihofizično stanje. Glede na letni čas je treba iskati najboljše rešitve za zagotovitev osnovnih oziroma najnujnejših higienskih razmer, da bi zagotovili ohranitev zdravja in preprečili širjenje nalezljivih bolezni. Vsak posameznik na prizadetem območju se mora ravnati po dobljenih navodilih, saj s tem obvaruje sebe in druge pred številnimi škodljivimi vplivi na zdravje (Bauer, 1994; Likar in Bauer, 2006). V nadaljevanju so predstavljeni najnujnejši higienski ukrepi in sredstva za vzdrževanje osebne higiene za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in ohranjanje zdravja. Med najnujnejše higienske ukrepe, odvisne od možnosti, ki so na voljo, spadajo: jutranje umivanje in telovadba, umivanje pred spanjem, umivanje rok po uporabi stranišča, pred jedjo, po delu in po vsakem nečistem opravilu, ustna higiena, higiena las, lasišča in nohtov, higiena telesa, preoblačenje, higiena oblačil in obutve, higiena posteljnine, čiščenje in zračenje prostorov. Obvezna higienska sredstva za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in ohranjanje zdravja so: zdravstveno ustrezna pitna voda, sredstva za umivanje in pranje, pribor za umivanje zob, pribor za nego lasišča in nohtov, pribor za čiščenje oblačil in obutve, brisače, rjuhe in sredstva za nego novorojenčkov, dojenčkov in majhnih otrok. Improvizirane naprave in pripomočki za osebno higieno Za osebno higieno potrebujemo kopalnice, umivalnice, pralnice itn. Če teh ni, je treba z improvizacijami zagotoviti osnovne higienske razmere za življenje na prizadetem območju. Poletje omogoča več preprostih rešitev na prostem, medtem ko mora biti pozimi in ob slabem vremenu večina improviziranih naprav v zaprtih, pokritih in ogrevanih prostorih (Kastelic in Bonač, 1983; Bauer, 1994). Posebna pozornost mora biti namenjena umivanju rok. Pravilno umivanje rok je med najbolj učinkovitimi ukrepi za preprečevanje oziroma zmanjšanje širjenja nalezljivih bolezni, predvsem črevesnih. Ravnanje z živili v izrednih razmerah Zagotavljanje zdravstveno ustrezne hrane ob naravnih in drugih nesrečah je pogojeno z danostmi okolja in razmer v danem trenutku. Pomembno je poznati načine oskrbe s hrano iz dostopnih virov, da zadostimo osnovnim po - trebam človeka po hranilih in vodi. Izredne razmere lahko povzročijo resne težave pri preskrbi z živili, kot na primer uničenje ali kontaminiranje zalog živil, uničenje ali poškodovanje objektov za njihovo proizvodnjo in pripravo, uničenje ali poškodovanje virov energije, ki so nujni za proizvodnjo živil in pripravo hrane, težave v transportu ter pomanjkanje usposobljenega osebja. Poskrbeti je treba za začasno nastanitev prebivalstva na varnem in dostopnem območju, kjer se organizira prostor za pripravo hrane in prehranjevanje. Orga- Improvizirane higienske naprave in pripomočki Improvizirani umivalniki Improvizirane kopalnice Improvizirane pralnice Improvizirane sušilnice Obrazložitev To so umivalniki, narejeni iz različnih večjih sodov, pločevinastih ali plastičnih posod. Poleti so lahko improvizirane kopalnice na prostem, v zimskih mesecih pa morajo biti v zaprtih in ogrevanih predelih šotorov, barak ali stavb. Glede na velikost skupine ljudi prilagajamo velikost sodov ali veder. Za manjše skupine vodo segrejemo in jo pomešamo z mrzlo, za večje uporabimo večje sode (200 l), v katerih istočasno segrevamo in mešamo vodo. Primerno toplo vodo nato spuščamo v cev z več improviziranimi prhami. Določen mora biti prostor oziroma območje za pranje perila. Zagotoviti moramo toplo in mrzlo vodo za izpiranje, izkopati je treba luknje za odstranjevanje umazane vode. Če je v bližini naravni vodni vir, je treba določiti prostor, kjer je dovoljeno pranje. V hladnejših mesecih improviziramo sušilnice v obliki suhe komore in nadstrešnice, pomagamo si s kurišči. Preglednica 3: Improvizirane naprave in pripomočki za zagotovitev osnovnih higienskih razmer na prizadetem območju (Opačič, 1989; Bauer in Jevšnik, 2008) Table 3: Improvised devices and appliances for the provision of basic hygiene conditions in affected areas (Opačič, 1989; Bauer and Jevšnik, 2008). Mojca Jevšnik, Damjan Slabe, Martin Bauer: OSNOVNI HIGIENSKO-TEHNIČNI UKREPI OB NARAVNIH IN DRUGIH nizirati je treba zdravstveno ustrezne obroke hrane. Prvi dan je lahko le suhi obrok, v naslednjih dneh pa mora biti vsaj en obrok kuhan in nato opravljen prehod na tople obroke (Opačič, 1989). Zagotavljanje varnosti živil je bistveno za preprečeva nje okužb oziroma zastrupitev s hrano zaradi posledic na - ravnih nesreč in drugih dogodkov. Svetovna zdrav stvena organizacija (SZO) je v ta namen pripravila pet načel za zagotavljanje varnosti živil ob poplavah in drugih naravnih nesrečah. Navodila so splošna in namenjena ogroženim ljudem ne glede na higienske razmere na posameznih območjih (Jevšnik in sod., 2008). Načela 1. vzdržujemo čistočo, da preprečimo rast in širjenje nevarnih mikrobov: 2. ločimo surova in kuhana živila, da preprečimo prenos mikrobov: 3. živila temeljito toplotno obdelamo, da uničimo nevarne mikrobe: 4. živila shranjujemo pri varnih temperaturah, da preprečimo rast mikrobov: 5. uporabljamo zdravstveno ustrezno pitno vodo in surovine, da preprečimo okužbe: Obrazložitev načel za zagotavljanje varnosti živil roke si umijemo z milom in čisto vodo (po uporabi stranišča, pred ravnanjem s surovimi živili in po njem ter pred jedjo); izogibamo se pripravi hrane v prostorih s poplavno vodo; po končani pripravi hrane temeljito očistimo vse površine, opremo in posodo, ki so bile v stiku z živili, nato si temeljito umijemo roke; prostore kuhinje in živila moramo ustrezno zaščititi pred mrčesom, glodalci in drugimi, predvsem domačimi živalmi (vhodna vrata morajo biti vedno zaprta, okna zamrežena); ljudje z znaki črevesnih nalezljivih bolezni (bruhanje, driska, povišana telesna temperatura) se ne smejo zadrževati v prostorih za pripravo hrane in sodelovati pri njeni pripravi; sanitarni prostori morajo biti ločeni od prostorov za pripravo in shranjevanje hrane; izogibamo se uživanju surove hrane, če so bila živila, zlasti zelenjava in sadje, poplavljena oziroma če obstaja možnost, da se je to zgodilo. ločimo surova živila od toplotno obdelane hrane in živila živalskega izvora od živil rastlinskega izvora; površine za pripravo surovega mesa morajo biti ločene od povr
Related Search
Similar documents
View more...
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks