Koncertna poslovalnica september Maribor, Slovenj Gradec

Description
Koncertna poslovalnica september Maribor, Slovenj Gradec UVODNIK DEDIŠČINA TRADICIJE IN IZKUŠNJA SEDANJOSTI Verjamem, da je spoštovanje umetniške ustvarjalnosti lastnega naroda za vsakogar in še

Please download to get full document.

View again

of 46
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

Shopping

Publish on:

Views: 2 | Pages: 46

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
Koncertna poslovalnica september Maribor, Slovenj Gradec UVODNIK DEDIŠČINA TRADICIJE IN IZKUŠNJA SEDANJOSTI Verjamem, da je spoštovanje umetniške ustvarjalnosti lastnega naroda za vsakogar in še posebej za nas, ki se ukvarjamo s kulturo, samo po sebi umevno. Vsi poznamo občutek sreče in ponosa, ko nekomu od naših uspe, nepozaben je občutek zadovoljstva, kadar nam je dano, da nekoga od naših na njegovi poti k uspehu podpremo, pa vendar se, vsaj kadar govorimo v univerzalni govorici glasbe, za frazami o podpiranju domačih umetnikov in pod krinko favoriziranja»domačega«neredko skrivata preračunljivost in utesnjevanje kriterijev, kot so kakovost, kreativnost, inovativnost, prepričljivost, privlačnost Če se ne želimo sprijazniti s puhlicami o podpori domačim umetnikom, kako naj potem odgovorimo na vprašanji, zakaj ima velika večina ustvarjalcev in poustvarjalcev na letošnjem festivalu slovensko osebno izkaznico in v čem je bistvo najnovejše glasbenoseptembrske bere? Ob vsem spoštovanju do neminljivosti resničnih glasbenih umetnin je svojevrsten fenomen našega časa, da tako imenovano klasično glasbo najraje in najpogosteje slavi v obliki kulta velikega poustvarjalca, ki ga v mavzoleju slave obdajajo že zdavnaj preminuli veliki ustvarjalci. Kadar se tega zavemo, je treba vsaj kdaj pa kdaj prestopiti lastne bregove in ujeti tok izven utečene struge. V prid ustvarjalnosti! In v prid ustvarjalcem, ki jih, kakor vse nas, določata prostor in čas, v katerem živimo dediščina tradicije in izkušnja sedanjosti; interakcija sodobnih smernic ko gradimo katedralo, pa tudi sodobnih trendov, ko ji ob bok postavljamo bazar. Šele ko se odločimo v prid ustvarjalnosti»zdaj in tukaj«, osmislimo svoje poslanstvo in vlogo domačega umetnika kot samo po sebi umevno. Zato so vajeti letošnjega festivala v rokah domačih ustvarjalcev. Pri novih projektih s Karmino Šilec, z Bojanom Cvetrežnikom, Juretom Ivanušičem, Markom Vezoviškom ali Galom Gjurinom pa ne kaže računati samo na interakcijo med različnimi glasbenimi svetovi, marveč tudi na sozvočje različnih umetniških žanrov. In tako s karavano domačih skladateljev, aranžerjev in interpretov, prihajajo še domači besedilopisci, oblikovalci giba, svetlobe in zvoka. Dediščina tradicije in izkušnja sedanjosti je obenem tudi osrednja tema koncertov, ki ne sodijo v sklop avtorske festivalske produkcije. Tudi tukaj utripa kreativnost v različnih kontekstih in z izvajalci, kot so Milko Lazar in Bojan Gorišek, Branimir in Zora Slokar ter Gérard Caussé in Frank Braley. Brigita Pavlič Vodja Koncertne poslovalnice Narodnega doma petek, , ob 19.30, Dvorana Union, Maribor DRUM CAFÉ SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA premierna uprizoritev lastne festivalske produkcije, avtorskega projekta KARMINE ŠILEC KARMINA ŠILEC avtorica projekta in dirigentka Etnična vokalna zasedba CARMINA SLOVENICA SToP Slovenski tolkalni projekt (Dejan Tamše, Damir Korošec, Davor Plamberger, Franci Krevh) tolkala NINO MUREŠKIČ in skupina JAM-BASHI (Tadej Furlan, Andrej Hrvatin, Damir Mazrek) tolkala VASKO ATANASOVSKI pihala JANEZ DOVČ harmonika, kontrabas Simona Eder Martina Pavalec Nadja Stegne Ula Šegula Marija Celcer Lucija Kušar Maša Pavokovič Maja Bohinc Ida Harc Barbara Pušnik Nastja Stubičar Bernarda Ferlež Sandra Grahovac Zala Kaube Jasna Vantur Natalija Koren Nežka Struc Nuša Čoh Mateja Kocbek Larisa Huremovič Mateja Krajnc Eneja Kovačič Kaja Jurtela Katja Lipovača Leyla Al Shamary Ansambel KEBATAOLA (Ula Šegula, Nadja Stegne, Zvezdana Novakovič, Kaja Jurtela, Mateja Krajnc, Eva Bračič) glasovi in tolkala ZVEZDANA NOVAKOVIČ in EVA BRAČIČ etno vokal SANDRA GRAHOVAC, KATJA LIPOVAČA in NEŽKA STRUC avtentični glasovi DARKO ROŠKER tuba JASNA VANTUR čelesta NADJA STEGNE violina MARINA GUMZI pripovedovalka Oblikovalec svetlobe: DAVID OREŠIČ Oblikovalec zvoka: DANILO ŽENKO Spored: Pojemajoča luč Pavkaste pesmi Dve beli grlici Sji olwätt Ženska ima dolge lase Pred starimi materami Navpične misli Klic dežju Oj, momčeto Ljubovni raboti DRUM CAFÉ Glasovi in tolkala so človekovo prvo in najmočnejše glasbeno izrazno sredstvo v vseh obdobjih in civilizacijah. Od nekdaj spremljajo vse pomembne dogodke človekovega življenja: življenjske prehode (rojstvo, inicijacija, smrt), religiozne rituale tako v tradicionalnih kot v svetovnih religijah, družabna srečanja, meditacije, vojne pohode Projekt Drum Café prinaša svež izbor glasbe za vokale in tolkala. Repertoar je zelo raznolik, obarvan z etničnim vzdušjem evropskega severa in juga, v značilnih vokalnih tehnikah. Program oblikujejo skladbe od ukrajinskega etničnega solo glasu in kvarteta tolkal, švedskega etno dueta in timpanov do sklopa obdelav viguroznih južnoevropskih ljudskih napevov. Program sooblikujejo avantgardne kompozicije komorne glasbe za glasove in zasedbo tolkalnih instrumentov. Vez med vokalnim ustvarjanjem in uporabo tolkalnih instrumentov je izziv tudi mnogim sodobnim avtorjem, zato njihova dela ustvarjajo zanimiv kontrapunkt skladbam, ki temeljijo na ljudskem izročilu. Pojemajoča luč Adriana Hölszky (1953, Romunija) V Romuniji rojena skladateljica Adriana Hölszky je na Glasbeni akademiji v Bukarešti študirala kompozicijo pri Stefanu Niculescu. Leta 1976 se je z družino preselila v Stuttgart, kjer je študij nadaljevala pri Milku Kelemenu in Erhardu Karkoschku. Prejela je številna priznanja: prvo nagrado na kompozicijskem natečaju Valentina Bucchija v Rimu leta 1979, nagrado Gaudeamus leta 1981, glasbeno nagrado Schneider-Schott v Mainzu leta 1990, na- grado Villa-Massimo v Rimu leta 1991 Njene skladbe so se uvrstile v svetovno priznane festivale, kot so Poletni tokijski festival, Mednarodni festival sodobne glasbe v Akiyoshidai, festivala Gaudeamus in Moderni Dunaj ter drugih. Od leta 1997 do 2000 je kot profesorica predavala kompozicijo na Akademiji za gledališče in glasbo v Rostocku, od leta 2000 pa je profesorica tega predmeta na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V skladbi Vampirabile skladateljica zajema iz pesmi Ingeborg Bachmann, Gottfrieda Benna, Georga Trakla in Karla Krolowa, vendar pesmi povsem razdrobi, tako da od njih ostanejo prepoznavni le še posamezni delci. Umetnica se tokrat poigrava s še bolj izrazitim brisanjem razločkov med glasovi, zvoki in hrupom. Podnaslov skladbe je Pojemajoča luč (Failing Light). V nekaterih velikih, resnično poetičnih filmih o vampirjih, svetloba vampirja spremeni v prah, medtem pa tudi sama ugaša in temni lahko se na primer spomnite nore vožnje s kočijo skozi beli gozd fotografskega negativa v Nosferatu Friedicha Wilhelma Murnaua, čarobne uporabe luči v Dreyerjevem Vampir ( The Vampire ) ali pa sopihajočega nadrealističnega glasu pokvarjenih orgelskih piščali v filmu Maria Bava Noč, ko je prišel Drakula ( The night Dracula came ). V predstavi Vampirabile so zvoki in svetlobno utripanje domišljijske groze izpostavljeni lastnemu razstavljanju. Vzrok za to gre pripisati izjemni natančnosti dela, ki nikakor ni impresionistično ali razpršeno. Otroci teme, spustite se, Temni oblaki, spustite se! Podganji kremplji, pojdite! Zavrnite pse, podgane, lisice, sove, zavrnite volkove! Na obali, na morju, v daljavi, v širjavi Slepe jate netopirjev nevidno skozi zrak Padajo kot prah Padajo kot pepel. Peklenski spanec. Iz srca curlja nesebična kri. Pavkaste pesmi Karin Rehnqvist (1957, Švedska) Skladateljičino ustvarjanje je često opredeljeno kot svojevrsten spoj umetnostne in ljudske glasbe. Najpomembnejša osnova njenih skladb so elementi ljudske glasbe, a avtorica jih ne uporablja kot efekte ali zgolj zaradi nostalgije. Karin Rehnqvist je nedvomno skladateljica umetniške glasbe, čeprav je njeno delo resda dokaj težko uvrstiti v kategorije ali izme. Ostaja edinstvena, z značilnim zvokom, neafektirana z značilnostmi sodobne umetniške glasbe, ali drugače povedano: diskusije o modernizmu in postmodernizmu ter ekskluzivnosti in popularnosti so irelevantne, ko gre za kompozicije Karin Rehnqvist. Leta 1996 je skladateljica prejela nagrado Läkerol Arts Award»za njen doprinos k povezavi ljudske in umetniške glasbe«. Istega leta je bila nagrajena s Spelmannenovo nagrado, ki jo podeljuje dnev- nik Expressen, leta 1997 je prejela nagrado Christ Johnson za delo Solsangen ter v letu 2001 nagrado»stockholms stads hederspris«in nagrado Atterberg. Karin Rehnqvist je od leta 1997 članica Kraljeve švedske akademije za glasbo, v letih 2000 in 2003 je bila gostujoča skladateljica Švedskega komornega orkestra in Škotskega komornega orkestra. V letu 2003 je prejela priznanje švedskega kralja Literis et Artibus. Čeprav se zdi popolnoma nemogoče klasificirati glasbo Karin Rehnqvist, lahko vseeno omenimo nekaj osnovnih značilnosti. Najbolj izrazita je združitev švedskega ljudskega izražanja in pevskih tehnik s sodobno kompozicijsko tehniko. Taka značilna pevska tehnika se imenuje»kulning«. Gre za arhaično vokalno tehniko, s pomočjo katere pevec izvaja glasne, visoke zvoke, brez vibracij, ki lahko zaradi svojih značilnosti dosežejo zelo velike razdalje. Kulning so včasih uporabljali pastirji v medsebojni komunikaciji in pri klicanju črede na planinskih pašnikih. Drugi element, značilen za njeno glasbo, je ideja o opustitvi»kritične drže«, ki se je učijo na glasbenih fakultetah, učinek tega pa je popolna osebna svoboda izražanja in stila, uporaba kreativnih zamisli brez kompromisov. In takšna je njena glasba: čustvena, brezkompromisna, šokantna, sveža in nova. Bela goloba sta poletela Vse do neba In iz dveh So postali trije (Trad. švedska) Začenjam v morskih globinah Začenjam tam, kjer domujejo prvobitni glasovi, kjer prebivajo sveti glasovi Vse, kar ima vrednost, je ceremonija Vse, kar je vredno, je zlato, porečeš Sem ženska, ki stvari jemlje globoko in raziskuje. Porečeš Sledove stopal, porečeš Pot rose in krvi, porečeš Na tak način učimo otroke, porečeš Na tak način učimo svoje ljudi, porečeš Je zdravje in je življenje, porečeš Nočemo, da kdor koli pretrga naše vezi in iztrga naše korenine, porečeš Izvor rose in krvi, porečeš Izvor svežine in jasnosti, porečeš (Maria Sabina, mehiška šamanka) Večno žensko stokanje! Po vsem svetu je slišno. (William Blake,»Poroka nebes in pekla«(the Marriage of Heaven and Hell)) Ženska ima dolge lase in kratko pamet Ženski smeh in kokošje kokodakanje ne obetajo nič dobrega Če ženska pokuri drva, se tudi kaša izjalovi Če ženska vstopi v zakon z lopato ovsa, ga potem melje med zobmi do konca življenja Človek se smeji ženskemu nasvetu, moškemu nikoli Ženske in srake imajo nekaj skupnega; privlači jih vse, kar se sveti Kjer je ženska šef, je hudič prvi družbenik Ženska ni nikoli tako grda kot takrat, ko krpa nogavice Ženske uzde morajo biti privezane za štor Ko ženska žvižga, se hudič smeji Žensko mnenje, pasji prdec (Finski pregovori o ženski) Pred starimi materami Pripadniki indijanskih plemen so nežni in ljubeči do pripadnikov svojega plemena in do otrok. So goreče verni in molijo ob mnogih priložnostih in plemena se često zbirajo k petju in molitvi. Miti in legende, intenzivna verska predanost se širi z ustnim izročilom, veliko po zaslugi močnega matriarhata. Njihovi duhovi naj bi temeljili na miru in izobilju. Vsa slavja spremljajo plesi in glasba ob spremljavi bobnov iz jelenje kože. Legenda pravi, da so pred tisoč leti naselili zemljo, na kateri živijo, ko so prek hribov slišali zvok bobna (zvok je ustvarjala jerebica s svojimi krili), ki je izredno pomemben del njihove kulture. Spominjaj se. Spominjaj se poti nazaj do tvoje tradicije. Spominjaj se svoje vere. Navpične misli Morton Feldman ( , ZDA) Za enega vidnejših skladateljev preteklega stoletja Mortona Feldmana je glasba postala del življenja že v rani mladosti, ko je pri dvanajstih pričel z učenjem klavirja, hkrati pa je pisal svoje prve kompozicije. Leta 1949 je spoznal skladatelja Johna Cagea in njuno umetniško sodelovanje je bilo odločilno za ameriško glasbo petdesetih let. Cage je Feldmana vzpodbujal, naj sledi in zaupa svoji intuiciji, kar je privedlo do tega, da je Feldman razvil svojevrstne, popolnoma intuitivne kompozicije. Nikoli ni uporabljal določenih formalnih sistemov, ampak je glasbo razvijal iz trenutka v trenutek, od zvoka do zvoka. Okrog sebe je zbiral skupino kreativnih genijev, kot sta skladatelja Earle Brown in Christian Wolff, slikarji Mark Rothko, Philip Guston, Franz Kline, Jackson Pollock in Robert Rauschenberg ter pianist David Tudor. Feldman je še posebej zaradi vpliva teh slikarjev pričel iskati svoj poseben izraz v glasbenem svetu. Izraz, ki je bolj neposreden in bolj fizičen kot kateri koli, ki ga je raziskoval do takrat. Razvil je grafični zapis glasbe, ki pa se je v veliki meri zanašal na improvizacijo izvajalca. Za njegova dela je ves čas ustvarjanja ostala značilna forma dolgih, odprtih, dokaj nedoločenih glasbenih del. Vertical thoughts 5 je značilno Feldmanovo delo subtilne menjave zvokovnih barv, natančno določene in izražene tudi s tišino, dajejo samemu delu lepoto in skrivnostnost. Morton Feldman je v mnogih delih v petdesetih in šestdesetih letih raziskoval idejo o določanju višine tona, njegovo trajanje pa prepustil izvajalcem. Tako je tudi v primeru Navpičnih misli, sicer seriji petih kompozicij, napisanih za od enega do osem instrumentov, ki se lahko izvajajo posamezno ali pa v celoti. Strukturo kompozicij Vertical Thoughts 5 zaznamuje serija enakih akordov, pri čemer vsak izmed njih predstavlja osnovo eni besedi teksta v sopranu»life is but a passing shadow«. Ti ponavljajoči se akordi metaforično predstavljajo stebre, vmes pa se pojavljajo tolkala, med katerimi prevladujejo timpani. Njihov izraz je precej temačen in zadržan. Življenje je minljiva senca 7 Klic dežju Halyna Ovčarenko V Ukrajini rojena skladateljica je bila že pri enajstih letih štipendistka Kijevskega državnega konservatorija Čajkovski, posebne šole za nadarjene otroke, študij kompozicije pa je nadaljevala v Varšavi. Kasneje je poučevala kompozicijo in glasbeno teorijo na konservatoriju v Kijevu in na pedagoškem inštitutu v Sumyju, ob tem pa predavala na mojstrskih tečajih iz kompozicije in petja tudi na Poljskem in v Srbiji. Halyna Ovčarenko je vodja glasbenega ansambla Malva in članica Ukrajinskega društva skladateljev. Leta 1996 ji je Univerza v Bristolu podelila štipendijo za doktorat iz kompozicije. Sedaj živi in ustvarja v Veliki Britaniji. Med njenimi deli so skladbe za klavir, klavir in vokal, tolkala, komorne orkestre, zbor in simfonične orkestre. Za mnoge skladbe je prejela različne nagrade. Njeno delo»od sonca izsušeni slez«za zbor, orkester, soliste in recitatorja je leta 1992 prejelo prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Marian in Ivanna Kotz, leta 1995 je bila zmagovalka mednarodnega tekmovanja skladateljic v Ukrajini z delom»večno«za komorni orkester in»avtentične glasove«, leta 1992 je bila nagrajena za»kantato za zbor, simfonični orkester in solista«, kasneje prejela nagrado Raymond Warren za glasbeno kompozicijo na tekmovanju ISCM (»Balet treh svetov«), nagrado PRS Angleškega umetniškega sveta za delo»blaženost«. V nekaterih delih Ukrajine še živi tradicija, po kateri starejši ljudje prosijo za dež v sušnem poletju. V znak žrtvovanja v reki utopijo»deviško vdovo«v upanju na dež. Ta poganski obred se izvaja kot igra, a resno, upajoč pomoči. Skladateljica se z uporabo»avtentičnih glasov«navezuje na tradicijo, ki je značilna za slovanske narode vzhodne Evrope. Značilna grlena vokalna tehnika se sicer v vsaki regiji uporablja drugače, a v osnovi je takšen»avtentični glas«sestavljen iz dveh karakterističnih barv, prvi močan grleni glas v srednjem glasovnem območju, drugi pa nekoliko lažji v»falsettu«. Niti ene same kaplje dežja. Neusmiljeno sonce žge izčrpano zemljo. Nevzdržna vročina. Neznosno sonce. Čas je za véliko žrtvovanje. (Molitev in prošnja) Trkala sem, trkala, kričala, dežja pa ni in ni. Dež, voda namoči nas. Daj že, dež. Naredila bom boršč v glinasti posodi zate, eno boš postavil v kot. In glinast vrč se spremeni v dež. Dež bo padel. Vrč bo počil, nebo se bo razsvetlilo od strele. Daj, dež, padaj na polja, izsušeno travo, majhne rože, male otroke. (Vdova) Tri ptice letijo k Bogu. Zamahale bodo s krili in prosile Boga. Z zamahi se bo odprlo nebo in začelo bo deževati. (Vdovina pesem) Otroci cvetja, majhni otroci, kako težko vam je. Oče vas je zapustil, leži v grobu, svojih ljubih ne more videti. Otroci cvetja, kako težko vam je. Tudi mati bo odšla. Krila vzela bo s seboj k Bogu. Prosila srečo za vse. Otroci cvetja. Mati se bo vrnila. Spremenila se bo v kukavico. Jokala bo. Pripovedovala zgodbe. Razveselila vas bo. (Žalovanje vdove) Oj, momčeto Ljubovni raboti Človeški glas, povzdignjen v pesem, je mnogo bolj zgovoren kot v govoru. Izhajajoč iz tega globokega spoznanja ljudstva z Balkana uvrščajo umetnost petja v vrh umetniškega izražanja. Njihov genij na tem področju, plod tisočletne zgodbe o solzah in trpljenju, se hrani iz teh korenin in vstopa v drugi svet, Bizanc. Tisočletna tradicija balkanskih pesmi je opevala preizkušnje zgodovine, prepojene s krvjo, sledeč nočni mori petih stoletij pod otomanskim jarmom. Tako je bila vokalna umetnost, edino svobodno izražanje, dostopno ljudem z Balkana, zaznamovana skozi stoletja. Monodične na začetku, nato nenavadno diafonične, so te pesmi razvijale svojo lastno polifonijo, ki se je v 20. stoletju srečala z zahodno harmonijo. Tako je ta čudoviti spoj ponujen današnjim ljubiteljem glasbe: v njem se prepletajo elementi pravljičnega arhaizma, bizantinske liturgije, ljudskih pesmi, epskih recitalov, junaških epov, žalostink Vse skupaj zlito v resnične dragulje. In kot dodatek k prejšnjim neslišanim melodijam, ritmičnim in harmoničnim užitkom, še nekaj več: timbre! zveneča barva, značilna za pevsko tehniko odprtih glasov, brez vibrata. Karmina Šilec Karmina Šilec je z inovativnimi posegi vokalni glasbi razprla prostor h kompleksnim večzvrstnim umetniškim dogodkom. S»Choregie glasbenim teatrom«uvaja nov koncept, vključujoč glasbo, gib, igro in druge odrske elemente. V njenih projektih je glasba postavljena na višjo raven: iz glasbe je izvzeta zgodba, v njej se gibno udejstvuje pevec, z njim pa sodeluje tudi oder kot prostor. Pri snovanju projektov je provokativna, drzna, s svojimi idejnimi zasnovami razbija tabuje, tako družbene kot glasbene. Projekte oblikuje kot zaokroženo sliko, ki nanizane podobe spaja v enovito celoto. Tak širši lok povezuje vse njeno snovanje od koncertov glasbe srednjega veka do glasbeno-scenskih produkcij. Glasovom, ki mestoma kot v grški tragediji pojejo in komentirajo življenje, je dodana instrumentalna spremljava, vse od akustičnih zvokov ljudskih glasbil do elektronsko obdelane glasbe. Takšne so bile njene produkcije zadnjih let Scivias, Vampirabile, Stripsody, Iz veka vekov, Slovenski zvoki, O successores, Musica Inaudita in Adiemus, izvedene z zborom Carmina Slovenica, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, 9 ansamblom Opere in baleta SNG Maribor, orkestrom Chorus Instrumentalis in ansamblom Kebataola. Kakovost njenih koncertnih zborov se vedno znova potrjuje na mnogih mednarodnih tekmovanjih, kjer so si pridobili številne najvišje nagrade. Prejela je vabila k sodelovanju na številnih uglednih festivalih, kot so Svetovni glasbeni dnevi (ISCM), Svetovni simpozij za zborovsko glasbo (IFCM), Moskovski velikonočni festival, Dresden Musik Festspiele, Polyfollia, Evropski simpozij za zborovsko glasbo (IFCM), America Cantat, Choir Olympics, Europa Cantat. Leta 2001 je prejela nagrado Prešernovega sklada za projekt Vampirabile, leta 2004 pa ugledno mednarodno nagrado za prispevek k stroki v svetovnem merilu Robert Edler Prize, z utemeljitvijo»da Karmina Šilec z umetniškimi in še bolj s pedagoškimi dosežki dosega najvišjo raven kreativnega dela z mladimi in se ji priznava pomembna vloga ter močan vpliv na razvoj svetovnega zborovskega gibanja«. P o k r o v i t e l j k o n c e r t a sobota, , ob 19.30, Kulturni dom Slovenj Gradec DRUM CAFÉ 11 ponovitev avtorskega projekta Karmine Šilec P o k r o v i t e l j k o n c e r t a torek, , ob 19.30, Dvorana Union, Maribor V DRUŽBI SVETOVNIH MOJSTROV GÉRARD CAUSSÉ viola
Related Search
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks