Kaj je družbena slojevitost? Družbene delitve in družbene stratifikacije - PDF

Description
Družbene delitve in družbene stratifikacije 10. aprila 1912 je prekomorska linijska ladja Titanik zdrsnila iz Southamptonovega nabrežja med svojim prvim potovanjem čez Severni Atlantik v New York. Ponosen

Please download to get full document.

View again

of 18
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

Lifestyle

Publish on:

Views: 5 | Pages: 18

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
Družbene delitve in družbene stratifikacije 10. aprila 1912 je prekomorska linijska ladja Titanik zdrsnila iz Southamptonovega nabrežja med svojim prvim potovanjem čez Severni Atlantik v New York. Ponosen simbol novega industrijskega obdobja, je na svojem potovanju prevažal 2300 potnikov, od katerih jih je nekaj uživalo večji luksuz, kot si večina današnjih potnikov sploh lahko predstavlja. Nasprotno so se revni imigranti nahajali v spodnjih delih ladje in upali na boljše življenje, ko bodo prispeli v ZDA. Čez dva dni je ladijska posadka prejela radijska opozorila o ledeni gori, ki naj bi bila v bližini, vendar na to niso bili pozorni. Kasneje, okrog polnoči, je ladja trčila v ledeno skulpturo, skoraj tako visoko, kot je bila ladja sama. Voda je najprej začela udirati v najnižja ladijska nadstropja in v 25 minutah so ljudje že tekli po reševalne jopiče. Do 2.00 zjutraj je Titanik že bil potopljen in na stotine potnikov se je lahko le nemočno oklepalo ostalih delov ladje. Novica o tragični izgubi več kot 1600 življenj je hitro zakrožila po celem svetu. Če podrobneje pogledamo nazaj, lahko vidimo, da so nekatere kategorije ljudi imele boljše možnosti za preživetje kot ostale. Po takratnih navadah so v reševalne čolne najprej vstopile ženske in otroci, tako da je med žrtvami bilo 80% moških. Tudi potniki prvega razreda, več kot 60%, so bili rešeni, tudi zato, ker so bili na višjih nadstropjih ladje, kjer je bila novica najprej sporočena in kjer so najprej začeli deliti reševalne jopiče. Preživelo je le 36% potnikov drugega razreda in le 24% potnikov tretjega razreda. Na krovu Titanika tako pomen razreda ni temeljil le na udobju namestitve, temveč je resnično zadeval vprašanje življenja ali smrti. Usoda Titanika dramatično ilustrira poledice družbenih neenakosti na način, po katerih ljudje živijo - včasih, če sploh živijo. Družbene raznolikosti in razlike so povsod del družbe. Vsekakor je skupinska raznolikost ključ oblikovanja celotne družbe. Vendar ko takšne razlike začnejo postajati družbeno pomembne kot lahko vidimo na primeru Titanika sociologi začnejo govoriti o družbeni delitvi (social division): to se zgodi takrat, ko človeške razlike postanejo družbeno pomembne. Medtem ko te razlike lahko najdemo po vsem svetu in so velikokrat tudi nedosledne (kot so razlike med filatelisti, športniki in kuharji), dajo tudi moč in pomemben začetek za ključno vlogo v oblikovanju družbe. Večina (in najverjetneje kar vse) družb obstaja s sistemom družbene delitve in družbene slojevitosti (social stratification), ki razporejajo ljudi v kategorije, kjer je ena vedno nad drugimi z večjo vsoto denarja, družbene moči in prestiža. Kaj je družbena slojevitost? Sociologi uporabljajo oba koncepta družbene delitve in družbene slojevitosti, ko označujejo sistem, v katerem družba strukturira kategorije ljudi v hierarhijo. Nanaša se na pet temeljnih principov, ki organizirajo vse ljudi skupine. 1.Družbena slojevitost je značilnost družbe, in ne samo odraz individualnih razlik. Je sistem, ki podeljuje neenak dostop do denarnih sredstev. Člani industrijskih družb smatrajo družbeno stanje kot odziv osebnega talenta in napora, čeprav velikokrat pretiravamo, ko govorimo o tem, koliko ljudje nadzorujejo svojo usodo. Je višji odstotek ljudi prvega razreda na Titaniku preživel zato, ker so bili pametnejši in boljši plavalci kot ljudje drugega in tretjega razreda? Zelo malo verjetno. Boljše možnosti preživetja so imeli le zaradi privilegiranega položaja na ladji. Tudi otroci, ki se rodijo v bogatejših družinah, imajo več možnosti za zdravo življenje, dobro izobrazbo, uspešno kariero in daljšo življenjsko dobo. Za družbeno slojevitost niso krivi ne bogati in ne revni, pa čeprav ta sistem še zmeraj vključuje njihovo življenje in ga oblikuje. 2.Družbena slojevitost obstaja preko generacij. Da bi lažje razumeli slojevitost kot pa individualne razlike, moramo razumeti obstoj neenakosti skozi čas. V vseh družbah starši prenašajo svoj družbeni položaj na svoje otroke, tako da skozi generacije vzorec neenakosti še zmeraj ostaja bolj ali manj enak. Nekateri posamezniki izkusijo družbeno mobilnost, spremembo posameznikovega položaja v družbeni hierarhiji. Družbena mobilnost je lahko navzgor ali pa navzdol usmerjena. Kot primer družbene mobilnosti, v naši družbi poznamo vzpon Davida Beckhama in Madonno, ki sta se povzpela iz preprostih začetkov. Vemo pa tudi, da se nekateri ljudje, zaradi poslabšanja položaja na delu, nezaposlenosti ali bolezni, pomikajo po družbeni lestvici navzdol. Nekateri ljudje se vedno bolj pogosto, zaradi spremenjenega poklica, ki je enakovreden prejšnjemu, pomikajo horizontalno. Za večino ljudi pa družbeno stanje ostaja celo življenje bolj ali manj enako. 3.Družbena slojevitost je povsod, vendar v drugačnih oblikah. Družbeno slojevitost je moč najti povsod. Kaj in kako nekaj ni enako, je v posameznih družbah drugače razumljeno. Med člani tehnološko preprostih družb je družbena diferenciacija minimalna in se nanaša predvsem na starost in spol (ti faktorji v večini družb veljajo še danes). 4.Družbena slojevitost ne vključuje samo neenakosti, ampak tudi različna razmišljanja. Kakršenkoli sistem neenakosti ljudem ne da samo več denarnih sredstev, temveč tudi določi določene razporeditve kot pravilne. Prav tako kot se neenakost razlikuje od družbe do družbe, prav tako se razlikuje razlaga, zakaj bi ljudje morali biti neenaki. Za lažje razumevanje so sociologi skušali upravičiti družbeno slojevitost z ideologijo in hegemonijo (prevlado). Pravzaprav kjerkoli, ljudje z večjimi družbenimi privilegiji izražajo močnejšo podporo za njihov družbeni sistem in družbeno slojevitost, med tem ko tisti z manjšimi privilegiji iščejo spremembo. 5.Družbena slojevitost ustvarja različne identitete kot pripadnost k določeni družbeni kategoriji drugačni od ostalih. Identiteta služi kot oznaka različne družbene neenakosti, pogosto je tudi tesno povezana k različni vrsti kulture. V vseh sistemih družbene neenakosti ima vsakdo prostor za svoj položaj lahko ga sprejmejo, zavrnejo ali pa se mu uprejo. Marx pravi, da je čut razredne zavesti izjemno pomemben; in tudi razredna identiteta ima lahko znanilce večje družbene spremembe. Oblike družbenih delitev in procesi neenakosti Dolgo časa so se sociologi primarno osredotočali na en večji družbeni sistem slojevitosti: tisti, ki se spopada z družbenim in ekonomskim položajem. Na splošno povedano, to je, kako so ljudje razporejeni glede na njihov ekonomski položaj, moč in ugled. Tu so vključeni sistemi suženjstva, kaste in sodobni razredni sistem. Vendar zadnje čase sociologi ugotavljajo, da je družbena delitev lahko organizirana skozi vrsto ključnih družbenih oblik spol, etnična pripadnost, spolno življenje, starost, nezmožnost (disability). Tako imajo družbe hierarhije, ki so organizirane skozi: - Družbene in ekonomske delitve. Tu igrajo glavno vlogo delo (labour), zdravje in prihodek - Spolne in seksualne delitve. Glavno vlogo igra oseba v vlogi ženske ali moškega - Etnična in rasna razlikovanja. Glavno vlogo igrata človekova rasa in njegova etnična pripadnost - Starostne razlike. Glavno vlogo igra starost osebe - Zdravje in neosposobitev (invalidnost). Tu so drugi, ki vključujejo jezik, dialekt in nacionalnost. Znotraj takšne delitve in slojevitosti sistema, je Iris Marion Young identificiral številne ključne procese na delu. Ti vključujejo: - Družbena izključitev in marnigalija (marginalisation). Proces, pri katerem je celotna kategorija ljudi izključena iz koristnega sodelovanja v družbenem/socialnem življenju. Tu so ljudje potisnjeni od glavne usmeritve sodelovanja v družbi. - Izkoriščanje. Proces, v katerem so 'rezultati dela neke družbene skupine, preneseni kot korist drugi skupini'. - Nemoč. Proces, v katerem ljudje zgubijo avtoriteto, status in zdrav razum (sense); veliko profesionalcev meri nanj. - Kulturni imperializem. Kot glavne norme so predstavljene posplošene izkušnje in kultura glavne skupine. - Nasilje. Namenjeno je članom skupine z razlogom, ker pripadajo tej skupini. Odprti in zaprti sistemi slojevitosti: suženjstvo, dediščina (estate?), kaste, družbeni razredi V opisovanju družbene slojevitosti v določenih družbah sociologi velikokrat poudarjajo stopnjo družbene zaprtosti in mobilnosti. 'Zaprti' sistemi dovolijo le malo spremembe v družbenem položaju, medtem ko 'odprti' sistemi dovolijo nekaj mobilnosti. Suženjstvo Suženjstvo je oblika družbene slojevitosti, v kateri si nekateri ljudje lastijo druge kot svojo lastnino. 'Chattel slavery' pojmuje ljudi kot stvari, ki se jih lahko kupi in proda. Veliko zgodnjih civilizacij, kot so Egipt in Perzija (danes Iran), kot tudi antični Grki in Rimljani, se je nanašalo na prisilno delo. Sužnji so lahko delali v piramidah do smrti, v 'masivni javnosti' (massive public) pa v namakalnih sistemih. Vendar to ni bila le prodorna oblika klasičnega sveta. Med petnajstim in devetnajstim stoletjem je v novem svetu (New World) nastopila glavna trgovina s sužnji. Ocenjeno je bilo, da je leta 1500 celotna populacija Afriškega kontinenta štela 47 milijonov članov. Kot S. I. Martins pripoveduje: ''V zadnjih 350 letih je milijonov Afričanov prispelo v suženjstvo v Novi svet. 4-6 milijonov jih je umrlo med prečkanjem Atlantika, v celoti pa jih je umrlo med 14 in 21 milijoni. To vključuje 17 milijonov Afričanov, ki so bili nasilno odpeljani kot rezultat 'trans-saharan' suženjske trgovine. '' Oblike suženjstva so se skozi čas izjemno razlikovale. Zakonite pravice in avtonomija sužnjev prav tako. V klasičnih Atenah so npr. nekateri sužnji bili v takšnem položaju, kjer so imeli določene odgovornosti, tudi če so še zmeraj bili last svojih lastnikov. Med tem pa so sužnji, ki so gradili piramide ali pa delali v rudnikih ali na plantažah, bili obravnavani kot nižja človeška bitja. Tisti, ki so bili aretirani v vojski, so velikokrat postali sužnji. Sodobno suženjstvo Leta 1833 je Britanski imperij odpravil suženjstvo, leta 1865 pa je pomenil konec ameriške civilne vojne in s tem tudi odprava suženjstva v ZDA. Čeprav suženjstvo v svoji klasični obliki ne obstaja več, ga po celem svetu lahko najdemo v drugih oblikah. Čeprav tradicionalno suženjstvo najverjetneje še obstaja (Združeni narodi - United Nations, so prejeli pritožbe, da je v Mauritaniji v zahodni Afriki ljudi ujetih v suženjstvo), angleški sociolog Kevin Bales trdi, da se tradicionalna in moderna/sodobna oblika suženjstva razlikujeta. Kot ključno razliko navaja razlog, da se sodobno suženjstvo ne nanaša na lastninjenje, ampak na nadzor preko nasilja, navadno preko gospodarskega izkoriščanja. Na podlagi tega oceni, da je po svetu 27 milijonov ljudi, ki so vključeni v moderno suženjstvo. To vključuje: - Prisiljeno delo, kjer vlada prisilno zaposluje delavce. Tu so vključeni otroci, ki morajo zaradi dela zapustiti dom. - 'Dept bontage', kjer ljudje delajo, da bi odplačali dolgove, kar jim najverjetneje ne bo nikoli uspelo in kateri bodo podedovani naslednji generaciji. - Prostitucija, kjer ženske (in otroci) preseljujejo med državami, da bi lahko delali v 'sex traffic' iz katerega je kasneje težko pobegniti. - Prisilne proroke ('servile marriage'), kjer se ženske brez možnosti zavrnitve, prisilno poročijo z izbranim ženinom. Ocene sodobnega suženjstva rastejo - s prodajo imigrantov drugim državam in prodajo telesnim organov, navadno so to organi revežev, ki se prodajajo bogatejšim. Agencije, ki delajo na tem področju menijo, da so številko mnogo večje, kot pa je ocena Balija (? Bales estimate) milijonov ljudi v sodobnem suženjstvu. Včasih se suženjstvo pojavi na najbolj nepričakovanih mestih, nekatere ocenitve kažejo, da je 3000 pariških gospodinjstev gospodarskih sužnjev (holding slaves). Navadno se sodobno suženjstvo zasledi med revnejšimi, slabše izobraženimi in tistimi z nižjim družbenim statusom - velikokrat so to ravno ženske in otroci. V vseh primerih je to zaprt sistem slojevitosti/razslojevanja družbe, ki jemlje upanje za spremembo. The estate system Srednjeveška Evropa je bila fevdalen sistem, ki je temeljil na idejah NEPREMIČNIN? (ESTATE), sistemu, baziranemu na togo postavljeni hierarhiji pravic in dolžnosti (RIGIDLY INTERLOCKING). ESTATES so bile politično ustanovljene in so nadomeščale urejeno vrsto pravic in dolžnosti v družbi. Vrsta pravic in dolžnosti je navadno razdeljena v tri glavne skupine: plemstvo, duhovščina, nižji sloj. Zemljo je nadzoroval gospodar (lord), ki je vpoklical vojsko, da je zemljo varovala oz. se borila za pravice njenega deleža. Kmetom je takrat dominiralo lokalno plemstvo, ki je med drugim imelo tudi nadzor nad svojimi deli zemlje. Najemniki/zakupniki so bili gospodarjevi podložniki, gospodarji so bili členi monarhije itd. The caste system Kastni sistem Kastni sistem ima zakompliciran pomen, vendar je ponavadi viden kot oblika družbene slojevitosti, ki temelji na podedovanem statusu ali pripisu (ascription). Čisti kastni sistem je 'zaprt' sistem, tako da novo rojstvo determinira posameznikovo družbeno usodo, otrok nima možnosti za družbeno mobilnost, ki temelji na posameznikovih prizadevanjih. kastni sistem razporeja kategorije ljudi v togo/trdo (rigid) hierarhijo. Nekateri trdijo, da se koncept lahko resnično nanaša le na sistem, ki je bil najden v Indiji sistem, ki je ravno med velikimi spremembami. Drugi ga vidijo kot bolj splošen sistem, ki lahko zavzame 'globok' jug v Ameriki v post-suženjskem obdobju, Južno Afriko, ki je pod segregacijsko politiko (apartheid), elemente sorodnosti v sodobni Tajski in tudi Rome v Angliji. Najpogosteje omenjen sistem ta v Indiji z indijskimi tradicionalnimi Hindu vasmi, v katerih v večini ljudje še vedno živijo. O indijskem kastnem sistemu se največkrat razpravlja s terminom 'varna', Sanskritsko besedo, ki pomeni 'barva'. Označuje štiri temeljne kategorije: Brahmane (duhovnike in pisce/pisatelje), ki spadajo v najvišjo kasto, Kshatriyase (vojščake in gospodarje), Vaishyase (trgovce in lastnike posesti) in Shurdane (obrtnike in služabnike). Ljudje izven sistema postanejo 'nedotakljivi' in morajo početi najbolj neprijetna dela delo v kanalizaciji, zažig trupel, pometanje cest. Ocenjeno je, da je 150 milijonov 'nedotakljivih' v Indiji (približno 20% celotne populacije), med tem ko je Brahmanov 3%. Vsaka lokalna skupnost razvije svoj določen jezik in poti, po katerih razlaga, kaj je zaprta skupnost, ki leži v vsakem odprtem sistemu poziciranja. To vodi ljudi v jasna pravila o umivanju, hranjenju ali komuniciranju z drugimi ljudmi. Predlaga ideje o obredni čistosti, onesnaženju in izključitvi. V preteklosti je bil večji ustaljen sistem premik med kastami ni bil mogoč. Najbolj kontroverzna skupina (v zahodnih očeh) so 'nedotakljivi'. 'Dalits' pomeni tlačiti oz. potlačiti ljudi in se nanaša na 'nedotakljive'. Običajno so opravljali manj čista dela z odplako in trupli, bili prisiljeni živeti v najhujših delih Indijskih vaseh in mest, z zavrnjenim dostopom do skupnih sredstev kot so dobrine, trgovine, šole in Hindu templji. Omenjen sistem z necivilizirano izključitvijo je bil formalno odstranjen pred pol stoletja, vendar je danes še zmeraj 170 milijonov ljudi, ki živi v 450 kastah. V Veliki Britaniji, naj bi bilo še zmeraj Dalitov, ki zaradi kaste trpijo v diskriminaciji v službah, zdravstvu, politiki, izobrazbi in polah vendar je takšne razlike težko vrednotiti. Rase in kaste Lahko bi rekli, da je rasa velikokrat uporabljena kot pripomoček k kastnemu sistemu (čeprav se jih veliko s tem ne strinja). Na južnih plantažah v ZDA je po obdobju suženjstva, npr., bila opažena delitve na svetlo- in temnopolte v strogo ločene skupine, ki so bile tako ekstremne, da so veljale za neke vrsto kaste. Prav tako bi lahko tudi rekli, da so do nedavnega, kaste v južni Afriki igrale ključno vlogo. V segregacijski politiki južne Afrike (aprehaid), je 5 milijonov Južnoafričanov, ki so bili predniki Evropejcev, uživalo gospodovalno vlogo nad 30 milijoni temnopoltih Južnoafričanov. V srednjem položaju je bilo 3 milijonov mešanih ras ('obarvanci') in okrog milijon Azijcev. Naslednji odstavek se poglobi v probleme pri odstranitvi južnoafriškega rasnega kastnega sistema. Narava kastnega sistema V kastnem sistemu, rojstvo determinira osnovne oblike človeških življenj v štiri kritične obzire. Prvič, tradicionalne kastne skupine so usmerjene v izobrazbo, tako da se družinska generacija ukvarja z enako vrsto dela. V podeželski Indiji je nekaj zaposlitev (kot je kmetovanje) dostopnih za vse, kaste so identificirane z delom, ki ga opravljajo njihovi člani (kot duhovniki, brivci, usnjarji, pometači ulic ). V Južni Afriki imajo belci še zmeraj večino najbolj zaželjenih služb, med tem ko temnopoltim zaupajo ročna/rokodelska dela in ostala nižje razredna dela. Nobena toga (rigid) družbena hierarhija ne more preprečiti, da se ljudje poročajo izven svoje kategorije, kot posledica tega bodo otroci, ki ne bodo pripadali določeni vrsti. Za obdržati hierarhijo, je naslednja možnost, da se ljudje poročajo z ljudmi iz iste kaste. Sociologi ta vzorec imenujejo 'endogameus marriage' (poroke med člani iste kaste/plemena). Običajno indijski starši izberejo otrokove zakonske partnerje, velikokrat že pred njihovo puberteto. Od leta 1985 je južna Afrika prepovedala zakon in seks med pripadniki različnih ras. Tudi danes so 'mešani' pari redkejši, svetlopolti in temnopolti, pa živijo v ločenih območjih. Tretjič, kaste vodijo vsakdanje življenje tako, da ljudje ohranjajo družbo 'svoje vrste'. Hindus v Indiji je vsilil to segregacijo z upanjem, da bo 'čista' oseba višje kaste bila 'onesnažena/umazana' s kontaktom nekoga iz nižje kaste. Pogosto to vodi v 'plemenski spor' z napadi in umori, navadno nad člani nižje kaste. Aparthaid v Južni Afriki je prav tako vodil v podoben konflikt. Kastni sistemi ostajajo na močnih kulturnih prepričanjih. Indijska kultura je zgrajena na Hindu tradiciji, ki zahteva sprejemanje življenjskega dela kateregakoli člana kaste, dokler je moralno obvezno. Čeprav apartheid ni več zakonsko pomemben, se Južnoafričani še zmeraj držijo razlikovanja med 'belimi' in 'črnimi' službami. Kaste in agrarno življenje Kastni sistemi so tipični za agrarne družbe, saj je dolga življenjska rutina agrikulture odvisna od strogih obveznosti in discipline. Tako v podeželski Indiji kaste še zmeraj obstajajo in pol stoletja po zakonski prepovedi kastni prijem popušča, predvsem v bolj industrijskih mestih, kjer imajo ljudje boljše možnosti za svojo službo in izbiro partnerjev. Podobno je hitra industrializacija Južne Afrike povzdignila pomen osebne izbire in individualnih pravic in ukinila apartheid. Pomembno si je zapomniti, da razpad kast ne pomeni konec za družbeno razslojevanje. Nasprotno, le prikaže spremembo v njenem karakterju, kar nam razloži naslednje poglavje. The class system Razredni sistem Agrarno življenje temelji na disciplini izdelani na kastnem sistemu. Industrijske družbe se, nasprotno, nanašajo na razvijanje specializiranega talenta. Industrializacija izpira kaste in s tem dela uslugo socialnemu razredu socialni stratifikaciji/slojevitosti, nastali zaradi neenake razdelitve bogastva, moči in ugleda. Drugače kot kaste, ESTATE (fevd.?) in suženjstvo je to sistem, ki temelji na večji odprtosti in posameznikovih dosežkih. Bolj 'odprt' je v tem smislu, da lahko ljudje, ki si pridobijo izobrazbo in spretnosti, izkusijo družbeno mobilnost v zvezi z njihovimi starši in sorodniki. Mobilnost zamegli razredne razlike. Družbene meje se prav tako porušijo takrat, ko ljudje migrirajo iz tujine ali pa se selijo iz podeželja
Related Search
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks