Gimnazija Celje - Center JEHOVOVA PRIČA SEM - PDF

Description
Gimnazija Celje - Center JEHOVOVA PRIČA SEM Avtorica: Lucija Cestnik, 4. letnik Mentor: Sergej Vučer, prof. Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali

Please download to get full document.

View again

of 20
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

Education

Publish on:

Views: 59 | Pages: 20

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
Gimnazija Celje - Center JEHOVOVA PRIČA SEM Avtorica: Lucija Cestnik, 4. letnik Mentor: Sergej Vučer, prof. Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri izvedbi raziskovalne naloge. Posebej se zahvaljujem mladim iz 25-ih občin Jehovovih prič v Sloveniji, ki so si vzeli čas in izpolnili anketo; prav tako vsem, ki so mi pomagali pri razdeljevanju anket mladim, ki so Jehovove priče. Rada bi se zahvalila tudi vsem, ki so si vzeli čas in sodelovali pri intervjujih: Elzbieti in Dariuszu Bazcarju, Geoffreyu in Tonii Powel, Lydii Teufl, Paolu Di Carlu in Naho Watanabe, ki so sodelovali pri intervjuju o predsodkih, ki jih imajo ljudje do Jehovovih prič, Petri in Marku Šušteršič, Igorju Cizeju, Anni in Krištofu Nawrotu, Moniki Zupanec in Žanu Prapertniku, ki so sodelovali pri intervjuju o izobraževanju, ki ga organizirajo Jehovove priče, in prof. dr. Marjanu Smrketu, ki je odgovoril na vprašanja o sektah. Rada bi se zahvalila še svoji mami, ki mi je stala ob strani in mi pomagala pri raziskovalni nalogi. Iskrena zahvala gre tudi profesorju Sergeju Vučerju, mentorju raziskovalne naloge, ki me je pri izdelavi te raziskovalne naloge usmerjal, vodil in mi pomagal z mnogimi nasveti in predlogi. 2 POVZETEK Mnogi ljudje se vključijo v katero izmed oblik organizirane religije, vendar se pripadniki organiziranih religij razlikujejo za nekatere je religija zgolj neka etiketa, za druge pa način življenja. Ena izmed religij, ki zajema tako formalno kot neformalno okolje, ki zahteva od vernika predanost v celoti, so Jehovove priče krščanska verska skupnost. Kot pripadnica Jehovovih prič v svojem okolju opažam določene nestrpnosti. Zanimalo me je, kaj povzroča takšno vedenje, in to sem v svojem raziskovalnem delu tudi podrobneje raziskala. Poleg omenjenega sem se osredinila tudi na izobrazbo Jehovovih prič splošno izobrazbo, položaj na trgu dela in odnos mladih do izobraževanja. Z izvedbo ankete med gimnazijci in analizo sekundarnega gradiva sem ugotovila, da so predsodki do Jehovovih prič med Slovenci večinoma plod strahu pred tujim (ksenofobija). Ko sem izvedla anketo med mladimi, ki so Jehovove priče, sem ugotovila, da imajo le-ti svoje versko prepričanje za način življenja in jim njihova verska vzgoja in izobraževanje pripomoreta k lažji integraciji v družbo. Z analizo sekundarnega gradiva sem prišla do ugotovitve, da imajo Jehovove priče zaradi svojega odnosa najverjetneje prednosti na trgu dela, intervju s sociologom religije pa mi je pomagal priti do zaključka, da Jehovove priče niso sekta. KLJUČNE BESEDE religija, Jehovove priče, predsodki, izobraževanje, mladi, verske skupnosti/sekta 3 SUMMARY Many individuals are involved in some of many forms of organized religion, but members of each organized religions differ for some is religion merely a label, but for others it is also a way of life. One of religions which covers both formal and informal environment and requires faithful dedication as a whole are Jehovah's Witnesses - Christian religious community. As a member of Jehovah's Witnesses I see certain intolerance in my environment. I was wondering what causes this behaviour, so I have focused on that in my research. In addition to this I have also focused on education of Jehovah's Witnesses - general education, the labour market situation and the attitude of young people towards learning. By investigating the opinion of students in my gymnasium and analysing the secondary material, I have found that the prejudices against Jehovah s Witnesses among Slovenes are mostly the result of fear of foreign (xenophobia). When I conducted a survey among young people, who are Jehovah's Witnesses, I have found that they view their religious beliefs as their way of life and also that their religious education contributes to easier integration into society. With analysis of secondary material I have come to the conclusion that Jehovah's Witnesses probably have advantages in the labour market because of their attitude, and an interview with sociologist of religion helped me come to the conclusion that Jehovah's Witnesses are not a sect. KEYWORDS religion, Jehovah's Witnesses, prejudice, education, youth, religious communities/sect 4 Kazalo vsebine 1 UVOD OPREDELITEV PROBLEMA HIPOTEZE IZBOR IN PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH METOD JEDRO TEORETIČNI UVOD V JEDRO Religija Opredelitev Religijske skupnosti Jehovove priče krščanska verska skupnost Razvoj Jehovovih prič Verovanje Jehovovih prič Ureditev in delovanje Jehovovih prič Odnos posameznikov do določenih tematik Odnos Slovencev do sekt Odnos Slovencev do tujega/drugačnega Odnos mladih v Sloveniji do religije Odnos mladih v Sloveniji do izobraževanja in zaposlitve Odnos Jehovovih prič do izobraževanja EMPIRIČNE RAZISKAVE Analiza ankete med dijaki Analiza anket med mladimi Jehovovimi pričami Intervju s predstavniki Jehovovih prič iz drugih držav Poljska Velika Britanija Avstrija Italija Japonska Analiza intervjujev Intervju s prof. dr. Marjanom Smrketom, sociologom religije Analiza pridobljenih podatkov in ovrednotenje zastavljenih hipotez ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA Kazalo grafov Graf 1: Si že kdaj slišal za Jehovove priče? Graf 2: Kje si prvič slišal za Jehovove priče? Graf 3: Kako je to, kar si do sedaj slišal o Jehovovih pričah, vplivalo na tvoj odnos do njih? Graf 4: Kaj si slišal o Jehovovih pričah? Graf 5: Ali poznaš koga, ki je Jehovova priča? Graf 6: Če si na prejšnje vprašanje odgovoril DA, izberi, od kod poznaš koga, ki je Jehovova priča Graf 7: Če si na peto vprašanje odgovoril DA, izberi, kakšno mnenje imaš o Jehovovih pričah Graf 8: Kakšne stike bi imel z Jehovovimi pričami? Graf 9: Koliko si star? Graf 10: Označi spol Graf 11: Katero šolo obiskuješ? Graf 12: Kakšen je bil tvoj povprečen učni uspeh lansko šolsko leto? Graf 13: Koliko časa si že krščen kot Jehovova priča? Graf 14: Zakaj si se odločil, da se krstiš in postaneš Jehovova priča? Graf 15: Koliko si bil star, ko si se krstil? Graf 16: Ali si se že srečal s predsodki, ki jih imajo ljudje do Jehovovih prič? Graf 17: Če si odgovoril DA, izberi, kje si se srečal s predsodki Graf 18: Na katere predsodke si naletel? Graf 19: Si imel zaradi svojega verskega prepričanja pri kakšnem profesorju/profesorici težave? Graf 20: Kakšna je reakcija tvojih sošolcev na tvoje versko prepričanje? Graf 21: Ali si zaradi biblijske vzgoje in izobraževanja v teokratični strežbeni šoli opazil, da imaš v šoli/med vrstniki/v odnosu do profesorjev določene prednosti? Graf 22: S katerim namenom se izobražuješ? Graf 23: Kaj predvsem nameravaš početi po šolanju? Graf 24: Ali se nameravaš udeležiti katere izmed možnosti izobraževanja Jehovovih prič? Graf 25: Če si obkrožil DA, prosim, obkroži, katere šole se želiš udeležiti Graf 26: Kakšni so tvoji cilji v organizaciji Jehovovih prič? Graf 27: Kakšni so tvoji cilji v organizaciji Jehovovih prič? Kazalo prilog Priloga 1: Anketa za gimnazijce Priloga 2: Anketa za mlade, ki so Jehovove priče Priloga 3: Slovar nekaterih pojmov, povezanih z Jehovovimi pričami Priloga 4: Seznam teokratičnih šol, ki jih organizirajo Jehovove priče Priloga 5: Intervju s posamezniki, ki so se že udeležili nekaterih teokratičnih šol Priloga 6: Vprašanja za Jehovove priče iz tujih držav Kazalo tabel Tabela 1: Število Jehovovih prič v Sloveniji in rojstnih državah intervjuvancev 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema»ali ni čudno, da se ljudje tako radi bijejo za svojo vero in tako neradi živijo po njenih načelih?«(aforizmi, Lichtenberg, Georg Christoph, ) Vsak človek v nekaj veruje. V Boga, v energijo, v naravo, vase, v druge ljudi. Kot je zapisano v 18. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ima vsak človek»pravico do svobodne misli, vesti in veroizpovedi«, torej je pravica vsakega človeka, da v nekaj veruje. Na to pravico različni ljudje gledajo različno nekateri so zadovoljni s tem, da si zgolj ustvarijo neko prepričanje, značilno zanje, drugi pa čutijo potrebo po tem, da bi bili v skupini ljudi z enakim vrednotno-normativnim konsenzom, z enakim prepričanjem. Zato se vključijo v katero izmed mnogih oblik organizirane religije. Vendar se tudi pripadniki organiziranih religij razlikujejo; za nekatere je religija zgolj neka etiketa, za druge pa način življenja. Ena izmed religij, ki zajema tako formalno kot neformalno okolje, ki zahteva od vernika predanost v celoti, so Jehovove priče krščanska verska skupnost. Jehovove priče so kristjani, ki so znani po vsem svetu. Kot pripadnica Jehovovih prič v svojem okolju opažam določene nestrpnosti. Jehovove priče smo drugačni, in ta drugačnost se pogosto narobe razume. Zanima me, kaj deluje na nestrpnost, kaj povzroča takšno vedenje, in to bom v svojem raziskovalnem delu tudi podrobneje raziskala. Izhajala bom iz socioloških vidikov religije. Poskusila bom povezati sociološka dognanja z izkušnjami, ki jih imam sama. Osredotočila se bom predvsem na delovanje ter notranjo organizacijo verske skupnosti Jehovovih prič. Začetek mojega raziskovanja bo torej preučevanje temeljnih religijskih naukov, kasneje pa se bom osredotočila na predsodke, ki jih imajo ljudje do Jehovovih prič. Poleg omenjenega se bom osredinila tudi na izobrazbo Jehovovih prič. Zanima me splošna izobrazba Jehovovih prič in njihov položaj na trgu dela. Raziskala bom, kakšen odnos imajo Jehovove priče do izobraževanja in učenja, tako krščanska skupnost kot celota kot tudi posamezniki. Pri tem me bo najbolj zanimalo, kakšen je odnos mladih, ki so Jehovove priče, do izobrazbe. Zanima me, kakšni so njihovi cilji v življenju če so specifični ali enaki kot pri mladih, ki pripadajo dominantni religiji. Primerjala bom odnos mladih na splošno do učenja (vir za to bo raziskava Mladina 2010) s pridobljenimi podatki med mladimi, ki so Jehovove priče. Raziskala bom tudi, kakšen odnos imajo le-ti do izobrazbe v okviru same organizacije, pa tudi to, če so zaradi svojega verskega prepričanja kdaj doživljali kakšne napetosti. Pri tem se bom osredotočila na šolsko okolje, saj se tudi sama še vedno šolam in mi je to okolje tudi najbližje. Izkoristila bom osebno, subjektivno izkušnjo in natančno opisala napetosti in trenja, ki jih opažam pri vstopanju v formalna okolja, kot je na primer šola. Svojo izkušnjo bom primerjala tudi z izkušnjami drugih mladih, ki so Jehovove priče, in poskušala doseči čim bolj objektivno in preverljivo stališče. Uporabljala bom precej terminov, ki so značilni zgolj za Jehovove priče. Zaradi lažjega razumevanja branja sem se odločila dodati kratek terminološki slovar, ki bo pomagal pri lažjem razumevanju problema. V tem slovarju bom razložila vse pojme, povezane z organizacijo in izobraževanjem Jehovovih prič, ki so pomembni za to raziskovalno nalogo. 7 1.2 Hipoteze Hipoteze, ki sem si jih postavila na začetku raziskovalnega dela, so: 1. Predsodki so v večji meri tipično slovenski (npr. težko sprejemanje drugačnega). 2. Mladi, ki so Jehovove priče, imajo zaradi svojih verskih prepričanj pogosto težave z vrstniki in sistemom izobraževanja. 3. Verska skupnost Jehovovih prič opravlja tudi vzgojno-izobraževalno delo, ki pripomore k lažji integraciji lastnih vernikov v družbo. 4. Trdim, da imajo Jehovove priče zaradi svoje etične in moralne strukture prednosti na trgu dela oziroma pri zaposlitvi nasploh. 5. Trdim, da Jehovove priče niso sekta, saj ne vstopajo v konflikt in imajo profesionalni kader. 6. Trdim, da mladi, ki so Jehovove priče, na svoje versko prepričanje gledajo kot na način življenja. 1.3 Izbor in predstavitev raziskovalnih metod Sedaj pa bom malo bolj podrobno opisala, katere raziskovalne metode nameravam uporabiti pri raziskovalnem delu. Zraven bom navedla tudi nekatere prednosti in slabosti vsake izmed metod. Kot osnovo za svoje raziskovalno delo nameravam vzeti določene sekundarne vire. Med te spadajo publikacije (revije, knjige, brošure, članki na internetu), ki so jih napisali in izdali Jehovove priče. Poleg tega nameravam pri svojem raziskovalnem delu uporabiti tudi knjigo ''Religija in (sodobna) družba'', ki sta jo napisala Sergej Flere in Marko Kerševan, in še kakšne druge zapise o sociologiji religije ter raziskave, ki so bile izvedene v Sloveniji o odnosu Slovencev do sekt in tujcev ter mladih do izobraževanja in religije. Kar se tiče publikacij, ki so jih izdali Jehovove priče, je dobra plat tega gotovo to, da bom o tem, kaj verujejo Jehovove priče, izvedela iz literature, ki so jo izdali sami. Slaba stran sekundarnih virov o Jehovovih pričah, ki jih niso zapisali Jehovove priče, pa je, da so Jehovove priče manj poznana krščanska verska skupnost, zato o njej ni veliko zapisov, še posebej ne objektivnih zapisov. Posamezniki, ki niso Jehovove priče, le redko pišejo in raziskujejo o Jehovovih pričah, zato pa o tem veliko več pišejo bivši pripadniki Jehovovih prič, ki so iz krščanske verske skupnosti izstopili ali pa so bili izobčeni zaradi neupoštevanja načel, po katerih se Jehovove priče ravnajo. Takšnim ljudem se reče odpadniki in o Jehovovih pričah ponavadi širijo laži in jim skušajo škodovati. Takšne literature ne bom prebirala zaradi svojih verskih prepričanj in svoje vesti. S tem bo verjetno prekršeno načelo objektivnosti. Pri analizi sekundarnih virov bom najbolj pozorna na odnos krščanske verske skupnosti Jehovovih prič do izobraževanja, učenja in zaposlitve. Skušala bom poiskati kar največ podatkov o tem, kako se lahko posameznik izobražuje in zaposli v okviru verske skupnosti. Uporabila bom tudi metodo opazovanja, natančneje metodo opazovanja z udeležbo. Opazovala bom namreč mlade, ki so Jehovove priče, s katerimi se redno družim. Prednost takšnega opazovanja je, da bom lahko bolje razumela odnose med njimi in njihov odnos do 8 izobraževanja. Slabost te metode pa je morebitna subjektivnost, saj te mlade precej dobro poznam, zato bom ugotovitve preverila preko širših izkušenj skupnosti in mnenja vrstnikov. Uporabila bom tudi dve metodi spraševanja, intervju in anketo. Pri metodah spraševanja je dobra lastnost to, da bom lahko podatke večinoma uspešno kvantitativno obdelala in dobila odgovore na točno tista vprašanja, ki jih bom zastavila. Kratke strukturirane intervjuje bom naredila s poznavalcem sociologije religije o klasifikaciji Jehovovih prič kot verske skupnosti in z nekaterimi pripadniki Jehovovih prič o njihovih izkušnjah z izobraževanjem v okviru organizacije Jehovovih prič. Nekaj daljših strukturiranih intervjujev bom izvedla s posamezniki različnih narodnosti, ki so zaposleni v Sloveniji v okviru organizacije Jehovovih prič. Zanimalo me bo, kako gledajo ljudje na Jehovove priče v njihovi rojstni državi in kako gledajo ljudje na Jehovove priče v Sloveniji na kratko, zanimala me bo primerjava med odnosom ljudi do Jehovovih prič v Sloveniji in drugih državah, še posebej kar se tiče predsodkov. Pri izvajanju intervjujev s slednjimi bo zaradi vpliva spraševalca morda spet prekršeno načelo objektivnosti, saj se z večino posameznikov, s katerimi nameravam narediti intervju, osebno poznam. Jehovove priče smo namreč precej tesno povezana skupnost. Vendar se bom potrudila ostati objektivna, nikogar ne bom navajala k odgovorom, ki bi mi pomagali potrditi hipoteze, ali pa jim ''polagala besed v usta''. Vprašanja bodo strogo objektivna, nanašala se bodo zgolj na temo raziskovalne naloge. Izvedla bom tudi dve različni anketi. Prvo, krajšo, bom izvedla med učenci četrtega letnika Gimnazije Celje Center, pri čemer bom skušala ugotoviti, kako dobro poznajo Jehovove priče in kakšen odnos imajo do njih. Anketo bom opravila zgolj med dijaki četrtih letnikov. Dijaki četrtih letnikov imajo namreč že bolje izoblikovano osebnost in mišljenje, prepričanje, poleg tega pa imajo večinoma že več izkušenj kot na primer dijaki prvih letnikov. Pri anketi nameravam uporabiti zaprta vprašanja. Zanimalo me bo, kako dobro dijaki poznajo Jehovove priče, na kakšen način so karkoli izvedeli o njih, kakšno je njihovo mnenje o njih in ali imajo kakšne predsodke. Pri tej anketi bi zopet lahko bil pomemben faktor vpliv spraševalca, glede na to, da vsi moji sošolci vedo, da sem Jehovova priča, vendar ne bom nikogar v razredu navajala h kakršnemu koli odgovoru niti jim ne bom vnaprej posredovala pravilnih odgovorov (za tista vprašanja, kjer so pač možni pravilni odgovori). Poleg tega pa se je sestava mojega razreda z leti šolanja spreminjala, tako da sem dobila nekaj novih sošolcev in sošolk, ki še niso bili v razredu, ko sem ''stalnim'' sošolcem predstavljala krščansko versko skupnost Jehovovih prič, tako da to ne bi smelo preveč vplivati na dobljene rezultate. Drugo anketo bom izvedla med mladimi iz verske skupnosti Jehovovih prič. Mladi, s katerimi bom izvedla anketo, bodo mladi, ki so že krščeni ki že uradno spadajo med Jehovove priče in se še vedno izobražujejo. Pri anketi nameravam kombinirati odprta in zaprta vprašanja. Zanimalo me bo, koliko časa so že Jehovove priče, zakaj so se tako odločili, koliko in kaj jim to pomeni, kakšni so njihovi cilji v organizaciji in izven nje, če so se že srečali s kakšnimi predsodki, kako njihovi vrstniki sprejemajo njihovo versko prepričanje, če so imeli zaradi svojega verskega prepričanja že kdaj kakšne probleme pri izobraževanju in kakšni problemi so to bili ter kako gledajo na izobraževanje v organizaciji in izven nje. Kot do sedaj že pri vseh metodah spraševanja bi lahko bil tudi tukaj pomemben vpliv spraševalca, saj se z večino mladih poznam, vendar pa ne bom vplivala na odgovore nikogar. Opozoriti še moram, da teh mladih ni tako veliko ter da ti mladi izhajajo iz različnega okolja, različnih krajev v Sloveniji in so različne starosti, zato bo težje analizirati podatke, tako da bi ti lahko predstavljali statistično popolnoma zanesljive rezultate. 9 To, da sem tudi jaz ena izmed Jehovovih prič, mi bo zagotovo prineslo nekaj prednosti, pa tudi nekaj ovir. Ker je tudi zame religija način življenja, mi bo oviro verjetno predstavljalo to, da bom težje objektivna do svoje verske skupnosti, poleg tega pa ne bom mogla prebirati določne literature o Jehovovih pričah. Vendar pa bom lažje dostopala do informacij in do posameznikov, ki so Jehovove priče, poleg tega pa imam o tej temi že nekaj predznanja. 10 2 JEDRO 2.1 Teoretični uvod v jedro Za raziskovanje je potrebno najprej poznati nekaj socioloških terminov in teoretičnih pojmov, ki se tičejo sociologije religije in krščanske verske skupnosti Jehovovih prič. Razlago teh terminov lahko najdete v priloženem terminološkem slovarčku. Slovarček je priložen med drugim tudi zato, ker Jehovove priče pri opisovanju in označevanju uporabljajo pojme, ki niso splošno znani ali pa so kje drugje drugače razumljeni. V teoretičnem uvodu v jedro pa bom še opisala značilnosti religije na splošno opredelitev religije in različnih vrst religijskih skupnosti. Pri opredelitvi religije se bom osredotočila na sestavine, tipe in funkcije religije Religija Opredelitev»Najboljša religija je tista, ki te najbolj zbliža z Bogom. To je tista, ki te naredi boljšega človeka.«(dalai Lama, v pogovoru z Leonardom Boffom) V sociologiji ni enotne definicije religije, vendar pa je vodilo sociološkega opredeljevanja religij zajeti čim več religijskih pojavnih oblik, hkrati pa izključiti pojave, ki so religijskim podobni, a niso religija. Pri opredeljevanju pa se je kmalu pojavil problem na svetu je približno 12 glavnih religij. In tudi če ne upoštevamo, da te religije niso enovite - že samo krščanstvo je razdeljeno na približno cerkva, denominacij in sekt opazimo, da se močno razlikujejo v načinu verovanja. Večina religij vključuje vero v boga,
Related Search
Similar documents
View more...
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks